Nesporno je javnost sojenja v okviru temeljne človekove pravice do sodnega varstva tesno prepletena z uresničevanjem pravice do poštenega sojenja.
Poslanka SDS Eva Irgl je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem javnosti sojenja.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
24. člen Ustave Republike Slovenije opredeljuje javnost sojenja. Nesporno je javnost sojenja, ki je bistvena prvina demokratične družbe in tudi v 24. členu Ustave RS zajamčena pravica, v okviru temeljne človekove pravice do sodnega varstva tesno prepletena tudi z uresničevanjem pravice do poštenega sojenja. Res je, da ta pravica ne more biti absolutna, zaradi varovanja tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. Ne sme pa to predstavljati izgovora, da bi se omejilo pravico do javnosti sojenja ter s tem nesorazmerno poseglo v pravico do poštenega sojenja.
Konec leta 2016 je minister, pristojen za pravosodje, izdal Sodni red. Ta je med drugim tudi določil, da je fotografiranje in snemanje v zadevah, kjer javnost ni izključena, dovoljeno neposredno pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve. Črtana je bil dotedanja določba, da je za slikovno snemanje sodnika oziroma članov senata potrebno njihovo soglasje. Slednje naj bi po navedbah ministra za pravosodje omogočilo, da bo po novem možno neposredno pred začetkom javne glavne obravnave snemati in fotografirati tudi sodni senat. Vendar se je že kmalu po začetku uporabe Sodnega reda izkazalo, da to ni tako. V medijih in s strani novinarjev sem zasledila nemalo primerov, da so bili novinarji npr. deležni tudi groženj s strani sodnikov in tudi prepovedi fotografiranja oziroma snemanja glavnih obravnav. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Damijan Florjančič je v roku določil »Pogoje za pridobitev in odvzem akreditacije novinarjev za poročanje z glavnih obravnav na sodiščih«.
V omenjenih Pogojih so opredeljene sankcije zoper novinarje, v primeru, če ne bodo ravnali v skladu z zahtevami, ki jih omenjeni Pogoji vsebujejo. Pogoji vsebujejo tudi omejitev novinarjem, v katerih člankih smejo uporabiti fotografije posameznih sodnikov. Sodnik lahko od novinarja celo zahteva vpogled v posnetke, v kolikor meni, da niso bili posneti v skladu s pogoji. Ob tem menim, da gre za prekoračitev meje ustavne pravice javnosti sojenja, posega v avtonomijo novinarjev, svobode izražanja, avtorskih pravic. Posnetki se lahko uporabijo le za poročanje v zvezi s konkretnim sodnim postopkom, izhaja iz Pogojev. Vendar se velja tukaj ustaviti in zastaviti vprašanje utemeljenosti zavrnitev, saj lahko že sama odločitev sodnika, ki je lahko arbitrarna, omeji to pravico. Iz različnih razlogov.
V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:
Kakšno je mnenje Vlade Republike Slovenije o vsebini Pogojih za pridobitev in odvzem akreditacije novinarjev za poročanje z glavnih obravnav na sodiščih, ki jih je izdal predsednik Vrhovnega sodišča? Ali zagotavljajo ustavno pravico iz 24. člena Ustave, to je javnosti sojenja in pravico poštenost sojenja?
Ali ti Pogoji novinarjem zagotavljajo avtonomijo, svobodo izražanja, avtorskih pravic, ali zagotavljajo transparentnost in preglednost sojenja?
Koliko je bilo zavrnjenih prošenj za snemanje obravnav po sodiščih vseh stopenj od uveljavitve novega Sodnega reda?
Koliko sodnikov oziroma senatov je zavrnilo možnost snemanja in ali so te zavrnitve bile utemeljene?