Boleče tekmovalno slovo Bolta, Ratejeva najboljša Slovenka v Londonu

  • Napisal  STA, G. B.
Najboljši atlet vseh časov je imel težavo s poškodbo. Najboljši atlet vseh časov je imel težavo s poškodbo. Foto: Nick Webb / Wikipedia

Najboljši atlet vseh časov Usain Bolt se je na 16. svetovnem prvenstvu v atletiki v Londonu na olimpijskem stadionu iz leta 2012 tekmovalno upokojil, vendar "zgolj" z bronom na 100 m, v štafeti 4 x 100 m pa zaradi krča v mišici ni prišel do cilja. Edino slovensko uvrstitev v finale je z devetim mestom v metu kopja zabeležila 35-letna Martina Ratej.

Prvenstvo je bolj kot katero drugo v preteklosti postreglo s številnimi nenadejanimi izidi in polomi favoritov ter se ga je že prijelo ime prvenstvo presenečenj.

Za vedno bo ostala slika doslej praktično nepremagljivega Bolta, ko na trebuhu leži na progi in si z dlanmi pokriva obraz. Predzadnji dan prvenstva ga je na njegovi zadnji tekmi izjemne kariere zgrabil krč v levi stegenski mišici. V zadnji predaji je štafeto prejel kot tretji, nato pa je sredi zadnje ravnine zašepal, se prijel za nogo, padel in obležal. Predvsem čustveno eden izmed najbolj bolečih trenutkih njegove kariere prav na zadnji tekmi; na 100 m je bil teden dni prej "le" bronast.

Na 5000 m je Britanec Mo Farah na svojem zadnjem velikem tekmovanju na stadionih osvojil srebro. Štiriintridesetletni atlet somalijskega rodu je neuspešno skušal še na petem velikem tekmovanju v nizu na enih olimpijskih igrah ali SP osvojiti dve zlati medalji, na 10.000 m in na pol krajši razdalji. Ostal je pri šestih zlatih medaljah na SP in se bo v nadaljevanju kariere preusmeril na maratone.

To je bilo tudi drugo SP brez ruske reprezentance; manj kot dvajset jih je zaradi izpolnjevanja posebnih zahtev po dopinškem škandalu prišlo v London, prvo zlato pa je v skoku v višino pričakovano osvojila favorizirana Rusinja Marija Lasickene. Slednja na razglasitvi ni slišala ruske himne, ker je tekmovala pod neodvisno zastavo; predvajali so himno Mednarodne atletske zveze.

Na prvenstvu je nastopila sedemčlanska slovenska odprava. V polfinale se je uvrstila še mladinska evropska podprvakinja Agata Zupin in na svojem prvem velikem članskem tekmovanju potrdila svoj razkošen talent; devetnajstletnica je bila 21. na 400 m ovire.

Tako sta v britanski prestolnici najboljša dosežka zmogli najmlajša in najbolj izkušena v slovenski zasedbi, 35-letna Ratejeva, finalistka številnih velikih članskih tekmovanj, in debitantka na slednjih Zupinova. Ta je imela celo dve izpolnjeni mednarodni normi, tiste za 200 m ni izkoristila in se je posvetila nizkim oviram.

V slovenskem taboru sta se finalu najbolj približali s 13. mestom v skoku v višino Maruša Černjul, 15. pa je bila Tina Šutej v skoku s palico. Na 36. mestu je po bolezni tekmovanje na 400 m zaključil evropski prvak do 23 let Luka Janežič, prav tako na 400 m pa je bila na 38. mestu druga obetavna slovenska tekmovalka Anita Horvat. Na 66. mestu je svoj drugi maraton kariere zaključil Rok Puhar.

Ratejeva je imela pred SP med prijavljenimi sedmi dosežek v metu kopja, Janežič pa na 400 m 13. po lestvici, ki jo je objavila Mednarodna atletska zveza. Ratejeva se je odkrito spogledovala s svojim prvim finalom velike tekme po dveh letih in tja tudi prišla. V kvalifikacijah je imela celo drugi izid med vsemi. Orodje je vrgla 65,64 m, najbolje v zadnjih sezonah, tega pa v finalu, kjer je bilo 65,26 m dovolj za bron, ni ponovila.

Enaindvajsetletni Janežič je zaradi težav z zdravjem šele dan pred kvalifikacijami potrdi nastop. Porušil se mu je, po seriji številnih tekem in vrhunskih izidov, imunski sistem in je za tri dni med zaključnimi pripravami na Rogli obležal, ker je imel visoko vročino, glavobol in prebavne težave, bil pa je tudi na infuziji.

Evropski prvak do 23 let je 21. julija na diamantni ligi v Monaku zasedel šesto mesto in s časom 44,84 sekunde izboljšal svoj slovenski rekord; 45,07 je tekel avgusta lani v polfinalu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. V tej sezoni je premagoval številne ugledne tekmece, zato je lahko na SP podpisal posebno pogodbo z velikim športnim opremljevalcem, s katero bo poleg siceršnje denarne nagrade dobil tudi bonuse za doseženo v sezoni.

V tej sezoni sta državna članska rekorda izboljšali tudi Agata Zupin in 20-letna Anita Horvat, pred katerima je tudi po besedah predsednika strokovnega sveta slovenske zveze Vladimirja Keva lepa prihodnost. Kevo je treniral edinega slovenskega atletskega zlatega olimpijca Primoža Kozmusa, ki je poleg Gregorja Cankarja tudi edini osvojil slovenske medalje na SP. Kozmus je bil v metu kladiva zlat v Berlinu 2009, srebrn v japonski Osaki 2007 in bronast v južnokorejskem Daeguju 2011, Cankar pa je bil bronast v skoku v daljino v Sevilli 1999, kar je bilo prvo slovensko odličje v zgodovini SP.

Zmagovalnih stopničk tokrat ni bilo moč napovedovati, tudi Ratejeva bi nanje stopila presenetljivo, saj se jim je doslej najbolj približala s šestima mestoma na EP in sedmima na SP in OI. Tudi prijavljeni izidi pred SP so govorili tako. Razen Ratejeve in Janežiča nihče ni bil med prvo petindvajseterico po izidih sezone pred SP.

Naslednje prvenstvo bo katarska Doha leta 2019 gostila med 28. septembrom in 6. oktobrom, pred tem SP bo lahko tudi mlajši del tokratne slovenske ekipe opravil še precej zrelostnih izpitov.

nazaj na vrh