Potrebujemo konkretne rešitve za izboljšanje socialnega in zdravstvenega položaja starejšega kmečkega prebivalstva

  • Napisal  L.K./ sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Samo pri nas imajo upokojeni kmetje tako zelo slab soc.ijalni položaj. Samo pri nas imajo upokojeni kmetje tako zelo slab soc.ijalni položaj. Vir: Twitter

V poslanski skupini SDS so na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovili zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko socialnega položaja starejšega kmečkega prebivalstva.

V poslanski skupini SDS so se za ta korak odločili, ker je socialni položaj starejših slovenskih kmetov, ki so v preteklosti opravljali kmetijsko dejavnost in so danes upokojeni ali niso več zmožni za delo, čedalje slabši. Največja stopnja revščine in socialne ogroženosti je ravno v skupini starejših oseb, ki so nekoč sebe in svoje družine preživljale z opravljanjem kmetijske dejavnosti. Posebej ogrožene so za delo nezmožne starejše ženske, ki so ostale same, in njihovi prihodki ne zadostujejo za normalno preživljanje. Socialna ogroženost, kot pri vseh socialno ogroženih skupinah, pri teh ljudeh predstavlja še dodatno zdravstveno tveganje. Poslanke in poslanci SDS opozarjajo, da vlada Mira Cerarja v preteklih letih ni naredila ničesar, da bi učinkovito izboljšala socialni položaj zgoraj navedenih oseb, niti neposredno z dodatnimi socialnimi transferji, niti posredno s podpornimi ukrepi, kot je, denimo, vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. Položaj starejših oseb, ki so se ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo, se razlikuje od drugih socialno ogroženih skupin, saj je v Sloveniji in drugih državah t.i. »vzhodnega bloka« stopnja ogroženosti revščine pri tej skupini bistveno večja kot v zahodnih državah. Razloge za takšen položaj starejšega kmečkega prebivalstva je zato potrebno iskati tudi v polpretekli družbeno-politični ureditvi.

Družbeni sistem v Socialistični federativni Republiki Jugoslaviji je kmete postavljal v depriviligiran položaj glede na ostale delavce. Šele leta 1983 je zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določil, da morajo biti kmetje, ki združijo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oziroma druga sredstva v kmetijsko zadrugo ali druge oblike združevanja kmetov oziroma z delom delavcev v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali poslovnega sodelovanja, obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v enakem obsegu kot delavci. Zakon je uvedel zavarovanje za širši in za ožji obseg pravic, pri čemer se vsi kmetje niso mogli zavarovati za širši obseg pravic, čeprav so vplačevali enake prispevke. Diskriminacija kmetov pri socialnem in zdravstvenem zavarovanju v primerjavi z drugimi delavci je bila odpravljena šele leta 1992, v samostojni Sloveniji, ko je bilo ukinjeno razlikovanje med združenimi in drugimi kmeti in so lahko vsi kmetje izbirali, ali se bodo zavarovali za ožji, ali pa za širši obseg pravic.

Leta 1999 je bil sprejet zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je tudi zaradi poprave krivic kmetom, ki se niso mogli zavarovati, uvedel t. i. državne pokojnine kot pravico do minimalnega zneska pokojnine vsakega državljana. S tem je okoli 16.000 oseb pridobilo pravico do državne pokojnine, ki pa je bila leta 2010 izbrisana oziroma ukinjena z zakonskimi spremembami, ki jih je predlagal takratni minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide dr. Ivan Svetlik. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialno-varstvenih prejemkih sta bila sprejeta leta 2010 in se začela uporabljati šele leta 2012. Navedeno je pomenilo, da je bila državna pokojnina prejemnikom odvzeta, napoteni pa so bili, da si lahko v zameno priskrbijo socialni transfer, pri čemer pa si bo država ta sredstva poplačala iz njihove dediščine. Hkrati pa je minister dr. Svetlik predlagal ureditev, da si država vpiše zaznambo prepovedi razpolaganja z nepremičnino upravičenca vse do poplačila iz te nepremičnine prejetih socialnih transferjev po smrti upravičenca. Ta ureditev je bila kasneje odpravljena oziroma omejena na nepremičnine, ki so vredne nad 120.000 evrov.

Uradni statistični podatki kažejo, da je kmečka pokojnina, tudi v kombinaciji z drugimi zavarovanji, podpovprečno nizka v primerjavi s povprečno pokojnino v Republiki Sloveniji, ki znaša 620 evrov. Povprečna kmečka pokojnina, tudi v kombinaciji z drugimi zavarovanji, ne zadostuje za preseganje praga revščine, ki je na mesečni ravni 600 evrov (podatki v priponki).

Vlada Mira Cerarja v tem mandatu ni predlagala niti enega ukrepa, ki bi bil namenjen reševanju težkega socialnega položaja nekdanjih kmetov, ki so danes upokojeni ali  nezmožni za delo. Poleg tega pa je obstoječa koalicija zavrnila predlog poslanske skupine SDS, da bi se odpravile vsaj krivice kmečkih zavarovancev, ki so bili še vedno diskriminirani po leta 1983 sprejetem zveznem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Dejstvo je, da si kmečki zavarovanci zaslužijo enako obravnavo kot druge socialno ogrožene skupine kot tudi posebno obravnavo, saj so bili v preteklosti s strani države neupravičeno in ideološko diskriminirani. Ob koncu razprave poslanke in poslanci SDS predlagajo, da člani obeh odborov sprejmejo naslednje sklepe:

1.        Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta se seznanila s stališčem Vlade RS do socialno ogroženih starejših nekdanjih kmetovalcev in z ukrepi, ki jih je sedanja Vlada RS sprejela za odpravo socialne ogroženosti te družbene skupine.
2. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagata Vladi RS, da v roku 1 meseca opravi analizo socialnega in zdravstvenega položaja kmečkih zavarovancev in pripravi konkretne zakonske predloge za izboljšanje njihovega položaja, ki jih bo lahko Državni zbor RS sprejel do konca leta 2018.  

 

nazaj na vrh