Toni Milkič: MATI SINA DO PRAGA

  • Napisal  Toni Milkič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Urban Cerjak foto: Urban Cerjak

Jo poznamo, znana je družina,
zgledna je, načelno vsa krščanska,
kakšna pa resnica je dejanska,
to pove čez čas nam zgodovina.



Vse vrti se tam okoli praga,
kdo, kako in kdaj ta prag doseže
in pa kdo v družini ga preseže
ter katera v hiši stran prevaga.

Svojčas že brez dóma so ostali,
prag se zdel jim daleč je neskončno,
pa prišlo obdobje spet je sončno,
z materjo so se čez prag pognali.

Mati prva prag je prestopila,
ko ostala zunaj je družina,
vsakega nato vzgojila sina,
do sinov bila je mati mila.

Sčasoma prevzeli so krmilo
nje odraščajoči že sinovi,
pokazali se v podobi novi,
znano je, kam vse je to vodilo.

Znali so sinovi svetovati
materi, kako naj se obnaša,
koga naj nikakor ne prenaša,
koga od sosedov se je bati.

A potem se ji je zalomilo,
z enim sploh ni več spregovorila,
stran od hiše je ljudi podila,
vemo, kaj potem je vse sledilo.

Prvi sin, ki materi pomaga,
v hiši vsili se za gospodarja,
matere nihče ne zagovarja,
spravijo sinovi jo do praga.

In nato čez prag, se ve, nemilo,
v bližnji bajti kot ji dodelijo,
»Zbogom mati«, rečejo, »adijo,
bogpomagaj, se je pač zgodilo.«

Sin družini tej zdaj poveljuje,
a nemir se čuden jih loteva,
saj čedalje bolj se vsem dozdeva,
da se prag jim zopet oddaljuje.

nazaj na vrh