Posel cveti, brezposlenih ni in druge aktualne pesmi

  • Napisal  C.R.
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Urban Cerjak

Janko Smrtnik

POSEL CVETI, BREZPOSELNIH NI

Posel je pri nas tako donosen,

da vzcvetijo vsak dan mesta nova,

čuti vsak trenutek se prenova,

posel je naravnost neizprosen.

Jožko, sin moj, šel je za voznika,

naokrog prevaža ostarele,

tiste zadnje tu še preživele,

se po gumah stvar naprej premika.

Cilka, snaha, zdaj je negovalka,

ko bila deset let je brez službe,

ji ne manjka več primerne družbe,

saj bo kmalu domska stanovalka.

Pinki, vnuk, projektov izvajalec,

z neko strategijo se ukvarja,

da podjetnik je, povsod poudarja,

pravijo mu megle prodajalec.

Drugi vnuk odšel je na Bavarsko,

tretjega čezmejno delo vabi,

pravi: »Na Slovenijo pozabi,

na okolje delovno barbarsko.«

Zdaj še jaz ustvarjam zaposlitve,

tudi če sem v osmem desetletju,

pri pogrebnem namreč bo podjetju

mesto novo za upepelitve.

Dva odšla sta, sta oba pokojna,

štirje novi pridejo grobarji,

domovina, Bog naj te obvarji,

rast je zaposlitev tukaj dvojna!

Lavdija Hlevčar

NAŠ TURIZEM

»Naš turizem vse rekorde ruši,

tudi tega, da brez strategije

je podoben krogu loterije,

skali, ki čedalje bolj se kruši.«

To dejal je Klavdij, cesar rimski,

tisti ki je akte ponarejal,

čez poletje drsanje prirejal,

češ saj za turizem tu gre zimski.

Klavdij, znan iz rimske zgodovine,

dolgo časa bil je norček dvorni,

nálog rad izdal premnog zaporni,

širil svoj imperij je v širine.

Vse povezal Klavdij je s turizmom,

zlasti rad Rimljane je izvažal,

tujski se promet je s tem odražal,

bil pripet je na kolonializem.

Čimveč naših naj se ven odpravi,

ker jih Rim več preživeti noče,

naj odide čimprej, kdor le hoče,

v Rimu da ostanemo le pravi.

Tudi on ime je predrugačil

sebi, da bi se zakamufliral,

se v Britanika naparfumiral,

v koš preteklost svojo redno tlačil.

Plagiate spretno je prikrival,

v Rimu ni nikoli magistriral,

ga je le režim proslul podpiral

in pred ljudstvom vso resnico skrival.

Kje končal je Klavdij in kako,

si preberi v spletni zgodovini,

in kako njegov je bil v tujini

magisterij cenjen res zelo.

To ni plagiatna zgodovina,

je o Klavdiju prav vse resnica,

a dogaja se mu žal krivica,

mačeha je lastna domovina.

Zvezde k sreči so cesarčku mile,

da se sproti zgodovina briše,

plagiat nov Klavdiju napiše

po zaslugi lažne sedme sile.

Mojster Pepe

VAJENČEVA ČRPALKA

Borči, vajenec naš iz toplarne,

je priznal, kar moral je priznati,

da gorivo morali dodati

za pogon spet stare so tovarne. 

Proizvodnja namreč bi zastala,

se direktor nanj je bil razjézil,

to je Borči šefom zdaj natvezil,

topla se novica je prodala.

Nekateri zmeraj so za vroče,

se zato s črpalko črpa novo,

z Borčijevo, kajpada z njegovo,

stroj glasnó ves ljubi dan ropoče.

Črpa zdaj se zopet kot za stavo,

potešen direktor je za silo,

delavcem se milo je storilo,

Borči si obvaroval je glavo.

Borči, spretno ki zadeve skrije,

ki opravlja hkrati več poklicev,

vajenec ki bil je mnogih stricev,

se boji, da kaj se ne razkrije.

Saj če Borči ne uboga pridno,

vajenska zaključi se mu doba,

majhna zgolj direktorjeva zloba

ga ugonobi nadvse perfidno.

Bi novica ven šla neugodna,

kariero bi mu zagrenila,

ne bi več resnica se prikrila,

da črpalka ta je toplovodna.

 Evgenij Onegin

NEMOČNI DOKTOR

Doktor tukaj je nemočen,
žile skrčene so skrajno,
zdravljenje bilo bi trajno,
da odneha, je odločen.

Po pomoč se zdaj zateka
k druge vrste specialistom,
ne k zdravilcem, k eksorcistom,
saj se vse bolj čas izteka.

Je evgenika posredi,
za mutacije gre genske,
za trpljenje neke ženske,
tuji vsi zaman so zgledi.

Doktor gre zato v tujino,
da izkušenj si nabere,
žile bolne ne izdere,
leze ta že v drobovino.

Žila ni samo predrta,
centre vse je prizadela,
je kot zadnjica debela,
v tkivo mehko prav zadrta.

Konec naredi teatru
doktor, ko tako odloča,
da bolnico priporoča
kar kolegu psihiatru.

Jozef Brozék, Plzen

NOVO PIVO

Novo je varjenje zdaj spočeto,

kiti se z imenom Razparača,

Jacka, prostitutke ki prevrača.

Pazi, pivo zdi se že prevreto!

Preden sploh na mizo steklenica

prva pivska se bo zavihtela,

glavo enim že je zavrtela.

Ali v pivu tem je sploh resnica?

Dajejo se vsi po vrsti pivci,

ali je kaj vredno novo pivo,

slišati je mnenja zanimivo,

nekaterim se rahljajo živci.

Ali to je pivce paradajzar,

ali druga prav cenena roba,

naj že končno eden zvarek proba,

ki v promet ga daje šalabajzar.

Prav gotovo takšna je vsebina,

kot jo etiketa prikazuje,

šalabajzar z njo se prilizuje,

notri pivska zgolj je usedlina.

Usedlina starih nekih časov,

brez okusa, včasih pa osladna,

grenka, voda rdečkasta navadna,

kakor poker, kjer ni kraljev, asov.

S pivom tem se jezik ne navlaži.

pivovar v promet svoj zvarek daje,

ne boji se ponaredbe, kraje,

z njim samo obupance tolaži.

Vroča pesmica – Heißes Liedl

DOLFE IN JOSEF

Dolfe ravno se je malo scvrl,

silna res bila je tam pripeka,

vročih ni prišla valov oseka,

ko kolega blizu je uzrl.

»Josef, Du, mein lieber Kamarad,«

Dolfe je kot gastarbajtar zinil,

se kolegu mlajšemu prislinil,

»ti ne veš, kako imam te rad.«

»Bi privoščil mi kozarec piva?

Vem, da z njim okrog se razkazuješ,

si podmladek stalno podkupuješ,

trčiva in skupaj ga izpijva.«

Na vročini Josef ves vročičen

Dolfetu takole odgovarja:
»Lieber Adolf, saj veš, ni denarja,

tudi če domač si si s hudičem.

Nič užitkov ta mi ne privošči

le z reklamo vsak dan bolj me muči,

pivo kaže zdaj mi v rdeči luči,

v vseh se barvah steklenica lošči.

Rad bi kapljice bil sam deležen,

saj peklenski val me tu ubija,

Dolfe, ta reklamna polomija

stvar je, ki sem revež je deležen.

Prej ti drugi Josef bo pomagal,

ki je svojčas propagando vodil,

če za njim boš v pivovarno hodil,

vsaj ne boš kot jaz na eks omagal.

Ti to znaš, saj si iz krajev piva,

v pivnicah si svojčas se bohotil,

mene pa se sam hudič je lotil,

le še bolj z vročino me obliva.«

http://www.rtvslo.si/slovenija/ljudmila-novak-bo-kandidirala-za-predsednico-drzave/429252

Evita Novacos Eslovenos

NOVA KOLINDA

Nastopila je kakor Belinda

iz latinske top nadaljevanke,

nastopila je s podporo stranke,

z mislijo, da nova bo Kolinda.

Saj Kolinda res ime je milo

in eksotično kot ona sama,

ki nastopa, ki je zgledna mama,

milo se ob tem nam je storilo.

Kot Evita tam iz Argentine

ta povede narod v nove čase,

le na druge misli, najmanj nase,

gre do konca, volja je ne mine.

V petnajsterico bi uvrstila

svojo staro novo domovino,

bi družinsko dala srebrnino,

sama da državo bi vodila.

Sveti Jožef ji stoji ob strani,

je v bližini tudi sveta Iva,

niti sveti Alojz se ne skriva,

kandidatko novo milo brani.

Kot Devica nékdaj Orleanska

sama stranko svojo v boj povede,

s silo vso nasprotnike da zmede,

zmaga se nasmiha ji dejanska.

Resda z vsemi ta ne sodeluje,

že vnaprej zaveznike odklanja,

toda zmago gladko vsem oznanja,

od drugod pomoč zdaj pričakuje.

Nova kot nekoč Indíra Gandi

vidno državljane zapeljuje

in od slehernega pričakuje,

da na prvi jo povabi randi.

Ni resnici eni moč uteči,

ta s pojavo vse bo osvojila,

srca množic v hipu pridobila,

saj ne da se šarma ji odreči.

C.R.

nazaj na vrh