Odprto pismo o nedopustnem spreminjanju zakonodaje na področju dvojezičnega šolstva v Prekmurju

  • Napisal  dr. Dejan Hozjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lendava. Lendava. Wikimedia Commons/ CC BY SA 3.0

Odprto pismo poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, državnim svetnikom Državnega sveta Republike Slovenije in javnosti o neustreznem zakonskem urejanju dvojezičnega šolstva v Prekmurju.

 


Spoštovani,
spodaj podpisani se, kot profesor pedagogike, čutim dolžnega opozoriti zakonodajno vejo oblasti v Republiki Sloveniji in slovensko javnost na politično trgovanje z dvojezičnim šolstvom v Prekmurju.
Vlada Republike Slovenije je posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju zakon). Predlog zakona je nastajal na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na pobudo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in madžarskega narodnostnega poslanca Lászla Göncza.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pri spremembah zakona prvenstveno sledilo političnim interesom pobudnikov in ne strokovnim argumentom, kar je več kot očitno iz naslednjih predlogov sprememb zakona:

1. Bistveni problem predlaganih sprememb zakona se odraža pri določanju pristojnosti madžarske narodne skupnosti. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na 9. seji Komisije za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije izpostavilo, da so spremembe potrebne zaradi zagotavljanja ustreznega kadra. Ravnateljice dvojezičnih šol so jasno izpostavile, da bodo predlagane spremembe kvečjemu zmanjševale možnosti zagotavljanja kadra na sploh, ne pa zagotavljale kakovostnejši kader. Po njihovem mnenju so predlagne zakonske rešitve neustrezne. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na prej omenjeni seji Komisije za narodni skupnosti ni nikjer (!!!) niti z eno samo besedo omenilo povečevanja vloge madžarske samoupravne narodne skupnosti pri urejanju dvojezičnega šolstva v Prekmurju, čeprav se to odraža v največjem številu spremenjenih členov. Ker v Državnem zboru Republike Slovenije ni bilo predstavljeno povečevanje vloge madžarske narodne skupnosti pri urejanju dvojezičnega šolstva, le to navajam v nadaljevanju. Predlagane spremembe zakona namreč govorijo v prid:

1.1. Krepitvi vloge madžarske samoupravne narodne skupnost pri sprejemanju vzgojnih in izobraževalnih programov (5. člen). Po trenutno veljavni zakonodaji ima madžarska narodna skupnost, pri sprejemanju programov na področju dvojezičnega šolstva, pravico do posredovanja mnenja. Predlog pa zahteva soglasje madžarske narodne skupnosti. Slednje je nenavadano, saj ima madžarska narodna skupnost v organu, ki odloča o vzgojnih in izobraževalnih programih (Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje) že svojega predstavnika. Brez njegovega soglasja se že danes ne morejo sprejeti nobene spremembe vzgojnih in izobraževalnih programov na področju dvojezičnega šolstva. Iz gradiva Vlade Republike Slovenije niso razvidni razlogi za podvajanje soglasja pri spejemanju programov s strani madžarske narodne skupnosti. V tem smislu gre za upravičen sum o krepitvi moči madžarske narodne skupnosti, in sicer v odnosu do strokovnih državnih organov na področju šolstva, t. j. Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
1.2. Krepitvi vloge madžarske samoupravne narodne skupnost pri določanju ravni znanja madžarskega jezika za zaposlene na dvojezičnih vrtcih in šolah (11. člen). Predlagane spremembe zakona določajo, da mora Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pridobiti soglasje o potrebni ravni znanja madžarskega jezika za zaposlene v dvojezičnih vrtcih in šolah s strani madžarske narodne skupnosti. Slednje pomeni, da bo ministrstvo moralo slediti željam madžarske narodne skupnosti, saj v nasprotnem primeru ne bo pridobilo potrebnega soglasja. Ob tem je potrebno izpostaviti, da tovrstna sprememba pomembno vpliva na avtonomijo vodstva vrtcev in šol, in sicer pri kadrovanju.
1.3. Krepitvi vloge madžarske samoupravne narodne skupnost pri preizkusih znanja madžarskega jezika ter podeljevanju/odvzemanju javnega pooblastila za izvajanje preizkusov (11. čen). Kot je predlagano v spremembah zakona, madžarska narodna skupnost podaja soglasje za pridobitev in odvzem javnega pooblastila za preizkus znanja iz madžarskega jezika. Tudi v tem primeru bo moralo ministrstvo slediti željam madžarske narodne skupnosti, saj ni nikjer jasno navedeno, kaj se zgodi v primeru zadržkov madžarske narodne skupnosti in nepodajanja soglasja.

1.4. Krepitvi vloge madžarske samoupravne narodne skupnost pri strokovnem delu na področju dvojezičnega šolstva (15. člen). Trenutno se z dvojezičnim šolstvom v Prekmurju ukvarja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Območna enota Murska Sobota. Spremembe zakona pa predvidevajo uvedbo dodatne strokovne službe (tudi iz vrst predstavnikov madžarske narodne skupnosti!), ki bi se ukvarjala s posebnimi pravicami madžarske narodne skupnosti na področju šolstva. Glede na dejstvo, da na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo že obstajajo strokovne službe za šolstvo narodnosti, se pojavlja vprašanje, čemu je potrebno podvajanje strokovne službe, ki se bo prav tako ukvarjala s šolstvom narodnosti. Odgovor se skriva v že prej omenjeni intenci pobudnika, t. j. okrepljeni vlogi madžarske narodne skupnosti. S spremembami zakona namreč dobi madžarska narodna skupnost pomembno vlogo pri samem delu, spremljanju in nadaljnjem razvoju strokovne službe za dvojezično šolstvo. S tem pa se odpira resno vprašanje o avtonomnem in objektivnem delu omenjene strokovne službe. Hkrati pa je, po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, način tovrstnega urejanja delovanja strokovne službe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo tudi pravno neustrezen.

2. Da gre za izrazito slabo pripravljene spremembe zakona priča dejstvo, da je vladni predlog vseboval 24. členov. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije pa je podala pripombe na kar 17. členov.

Naj opozorimo še na dva izrazita problema gradiv, ki jih je Vlada Republike Slovenije posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije, in sicer:
1. Pod poglavjem 5.2. Primerjalni prikaz v drugih pravnih sistemih držav članic EU opisuje Vlada Republike Slovenije ureditev dvojezičnega šolstva v štirih državah Evropske unije, in sicer: Madžarski, Avstriji, Italiji in Hrvaški. Opis dvojezičnega šolstva v vladnem gradivu je tako splošen, da se niti na enem mestu ne dotakne področja kadrovskih pogojev, jezikovne politike in vloge narodnostnih manjšin pri urejanju dvojezičnega šolstva v izbranih državah, kar je predmet sprememb tega zakona. Pojavlja se torej vprašanje, čemu tako splošno opisovanje dvojezičnega šolstva v sosednjih državah. Odgovor, zakaj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni pripravilo podrobnejše analize, se skriva v natančnejšem pregledu ene izmed izbranih držav, in sicer Hrvaške. Dvojezično šolstvo na Hrvaškem se normativno podobno ureja kot v Sloveniji, saj je v veljavi Zakon o vzgoji in izobraževanju v jeziku in pisavi narodnih manjšin. V omenjenem zakonu ni moč nikjer (!!!) najti navedbe o neposrednem vplivu manjšinskih narodnih skupnosti na dvojezično šolstvo, kar je predmet sprememb slovenskega zakona. Zanimivo je tudi dejstvo, da hrvaški krovni zakon na področju šolstva, t. j. Zakon o vzgoji in izobraževanju v osnovnih in srednjih šolah, ne izpostavlja vključenost pripadnikov manjšine v njihov najvišji nacionalni strokovni organ, t. j. Nacionalni svet za vzgojo in izobraževanje, kot to predvideva pri nas Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Slednje jasno kaže, da predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, ni moč utemeljevati s primerom Hrvaške. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, čemu je bila izbrana predstavitev hrvaškega dvojezičnega šolstva, če le ta govori v prid nasprotovanja krepitvi moči narodnostnih manjšin.
2. Iz vladnih gradiv poslanih Državnemu zboru Republike Slovenije je moč razbrati zavanje poslancev Državnega zbora Republike Slovenije. V poglavju 3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva je zapisano sledeče: »Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun ali druga javna finančna sredstva«. Da gre za jasno zavajanje, je razvidno iz predlaganega tretjega odstavka 17. člena sprememb zakona, ki se glasi: »Za vse programe usposabljanj, ki se za strokovne delavce iz prejšnjega stavka organizirajo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se zagotavlja financiranje iz javnih sredstev, tako da je udeležba strokovnih delavcev brezplačna«. Če na kratko povzamem zapisano, želim izraziteje izpostaviti naslednje:

1. Predlagane spremembe zakona ne temeljijo na strokovnih, ampak na političnih temeljih!
2. Predagane spremembe zakona izrazito povečujejo vpliv in moč madžarski samoupravni narodni skupnosti, v odnosu do:
- državnih organov, teles in zavodov – Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in
- vrtcev in šol na dvojezičnem območju!
3. Madžarska narodna samoupravna skupnost izrazito vpliva na strokovno avtonomijo zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, saj krepi vpliv na vseh ključnih področjih vzgojno-izobraževalne dejavnosti:
- vzgojni in izobraževalni programi,
- normativi,
- standardi,
- ravni znanja za zaposlene,
- strokovni razvoj in
- usposabljanje zaposlenih!
4. Zaradi izrazite krepitve madžarske samoupravne narodne skupnosti, izgublja pojem dvojezično šolstvo na svojem bistvu!

Podpisani odločno nasprotujem tovrstnemu načinu spodkopavanja dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Od poslancev Državnega zbora Republike Slovenije pričakujem, da se ustavi tovrstno predvolilno politično trgovanje z dvojezičnim šolstvom. Dvojezično šolstvo v Prekmurju naj se razvija na objektivnih in strokovnih ter ne na političnih temeljih, saj bo le tako težilo k kakovosti in sožitju prebivaclev slovenskega in madžarskega naroda.

Podpisani:
dr. Dejan Hozjan

nazaj na vrh