Dr. Milko Novič še naprej ostaja po nedolžnem zaprt, ustavni sodnik Jaklič pa opozarja, da so ključna vprašanja umora Jamnika in poskusa umora Plavca še nepojasnjena!

  • Napisal  C. Š. / Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Umorjeni direktor Kemijskega inštituta se nikoli ni bal dr. Noviča. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Umorjeni direktor Kemijskega inštituta se nikoli ni bal dr. Noviča. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Ustavno sodišče je odločilo, da treh ustavnih pritožb, ki jih je zoper več sklepov o podaljšanju in odpravi pripora Milku Noviču vložil njegov odvetnik Jože Hribernik, ne bo sprejelo v obravnavo. Ocenilo je, da so sodišča, ko so odločala o priporu zoper Noviča, svoje odločitve obrazložila primerno, kar je bil sicer glavni očitek Novičeve obrambe. Proti odločitvi sodišča pa se je postavil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je preučil tudi sodni spis poskusa umora dr. Janeza Plavca, katerega je osumljen Libanonec in nekdanji uslužbenec Kemijskega inštituta Michel Stephan. “Po tem, kar sem v spisu videl, vključno z delom preiskovalnih in (pravo)sodnih organov do sedaj, mi vest ne dopušča, da bi, preden ti ne razjasnijo nekaterih očitnih in ključnih vprašanj glede povezanosti obeh zadev, sodeloval pri potrjevanju ustavne skladnosti kakršnihkoli odločitev, ki temeljijo na zame očitno nerazčiščenih oziroma špekulativnih predpostavkah (in s tem eo ipso očitno napačno ne/obrazloženih sklepih) o tem, kaj se je v primeru umora dr. Jamnika (direktorja Kemijskega inštituta) ter poskusu umora njemu neposredno podrejenega dr. Plavca (vodje NMR centra na Kemijskem inštitutu) v resnici zgodilo,” je zapisal Jaklič.

 

Ustavni sodniki so najprej odločili o dveh ustavnih pritožbah Novičeve obrambe na sklepe, s katerimi so sodišča (najprej prvostopenjsko, po pritožbi pa še višje) leta 2016 ugotavljala, ali še obstajajo priporni razlogi za Noviča, in sklepe, s katerimi so sodišča zavrnila Novičeve predloge za odpravo pripora. V sklepih so sodišča pripor utemeljevala s tem, da je podana ponovitvena nevarnost, da Novič svoje dejanje ponovi.

Novičev odvetnik Jože Hribernik je ustavni pritožbi vložil, ker je menil, da je bil pripor Noviču odrejen in podaljševan nezakonito. Sklepi naj bi bili med drugim premalo obrazloženi. Ustavni sodniki se s tem niso strinjali. V sklepu, s katerim so odločili, da obeh pritožb ne bodo obravnavali, so zapisali, da so sodišča obrazloženo odgovorila na Novičeve očitke, samim obrazložitvam pa da ni mogoče očitati nerazumnosti, prav tako ne očitne napačnosti. Sodišča so po oceni ustavnih sodnikov zadostila zahtevi po konkretizaciji svojih odločitev in zato niso kršila Novičevih pravic.

Primera kažeta na povezanost in še vedno nista razčiščena
Proti odločitvi sodišča pa se je postavil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je preučil tudi sodni spis poskusa umora dr. Janeza Plavca, katerega je osumljen Libanonec in nekdanji uslužbenec Kemijskega inštituta Michel Stephan. “Po tem, kar sem v spisu videl, vključno z delom preiskovalnih in (pravo)sodnih organov do sedaj, mi vest ne dopušča, da bi, preden ti ne razjasnijo nekaterih očitnih in ključnih vprašanj glede povezanosti obeh zadev, sodeloval pri potrjevanju ustavne skladnosti kakršnihkoli odločitev, ki temeljijo na zame očitno nerazčiščenih oziroma špekulativnih predpostavkah (in s tem eo ipso očitno napačno ne/obrazloženih sklepih) o tem, kaj se je v primeru umora dr. Jamnika (direktorja Kemijskega inštituta) ter poskusu umora njemu neposredno podrejenega dr. Plavca (vodje NMR centra na Kemijskem inštitutu) v resnici zgodilo,” je zapisal Jaklič. Od sodnikov ustavnega sodišča je omenjeni spis edini preučil, zato bi kakršnokoli končno sklepanje o zadevi brez vpogleda v spis bilo sklepanje brez ustreznega temelja.

“Državljanke in državljani, predvsem pa družina in starša umorjenega, imajo pravico, da se vprašanja glede povezave obeh zločinov, ki bodejo v oči, v resnici raziščejo, in se ugotovi, kdo in kako je umoril njihovega sina oziroma moža in očeta. Prav tako si Slovenija, kot država, ki stremi k idealu pravne države, ne more privoščiti, da bi, zaradi ne dovolj temeljitega razčiščenja ključnih očitnih vprašanj, ki pa jih je mogoče preiskati in razčistiti, tako huda kazniva dejanja ostala nepojasnjena. Najhuje pri tem bi bilo, če bi se razčiščenje takšnih zločinov na kakršenkoli način – pa če še tako subtilen in blag – oviralo. Iz zadev med drugim izhaja nevarnost novih umorov, o čemer so se pojavili novi dokazi v spisu,” v svojem ločenem odklonilnem mnenju opozarja ustavni sodnik Jaklič.

Politkomisarka Mežnarjeva spisala pritrdilno ločeno mnenje
Ustavni sodniki so nato odločili tudi o Novičevi ustavni pritožbi na zavrnitev predloga za odpravo pripora, ki ga je Novič podal potem, ko mu je bila izrečena obsodilna sodba na prvi stopnji in mu je bil po nekaj mesecih na prostosti znova odrejen pripor. Novičeva obramba je v tej ustavni pritožbi med drugim menila, da sodišče zavrnitve predloga za odpravo pripora ne bi smelo opreti na utemeljen sum, ki naj bi ga dokazovala obsodilna sodba prvostopenjskega sodišča, ker da slednja še ni bila pravnomočna. Ustavni sodniki so bili tudi tu drugačnega mnenja. Takšno odločitev so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi za proti enemu proti, poroča STA. Proti je bil sodnik Jaklič, ki je spisal odklonilno ločeno mnenje. Pozitivno ločeno mnenje pa je podala ustavna sodnica Špelca Mežnar. Ustavni sodnik Marko Šorli je bil tudi pri tem odločanju izločen.

Vir: Nova24tv

nazaj na vrh