Ko je ljudstvo razvajeno ali zakaj "Serpentinšek" izgublja volivce

Avtobus Marjana Šarca je za razliko od javnega prevoza namenjen "stricem"... Avtobus Marjana Šarca je za razliko od javnega prevoza namenjen "stricem"... Foto: Matic Štojs Lomovšek

Ena od zadnjih iznajdb ljubljanskega župana Zorana Jankovića – kar so sicer obeležili tudi v režimskem časopisu Dnevnik – je ta, da s(m)o vozniki, ki moramo za kratko razdaljo zaradi zaprtih cest ter zastojev prevoziti v času, v katerem bi lahko naredili pot od Ljubljane do Murske Sobote, kratkomalo – razvajeni. Gre za izjavo, ki na nek način zaokrožuje tudi mentaliteto sedanjih oblastnikov. Tudi na državni ravni.

Res je sicer, da ima Janković delno prav, ko govori o razvajenosti, saj se velika večina tistih, ki se vozi vsak dan iz Štajerske v Ljubljano, vozi z avtomobilom. Štajerska avtocesta takšne obremenitve seveda ne prenese, zato so zastoji od Krtine proti Ljubljani vsako jutro nekaj povsem običajnega. Sam sem, hvala Bogu, presedlal na vlak, kjer so problemi seveda drugačni. Žal pri nas še vedno prevladuje miselnost, da mora biti javni prevoz zgolj socialna ustanova za tiste, ki nimajo avtomobila oz. izpita za avto. Če smo čisto iskreni, točno tako tudi je. Večino populacije, ki se prevaža z vlaki in avtobusi, so dijaki. In ko imajo slednji počitnice, se število avtobusov in vlakov nenadoma prepolovi, vsi tisti, ki smo redno zaposleni, se moramo pač znajti po svoje, saj fleksibilnost javnega prevoza nemudoma krepko upade. Da, tudi zato se Slovenci v službo vozimo z avtomobilom, če le imamo možnost.

In ko smo že pri Ljubljani: koliko pridobite, če namesto avtomobila uporabite mestni avtobus? V primeru zastojev ničesar. Ko je gneča, je gneča za vse, tudi za mestne avtobuse. Alternativnih načinov prevoza, če odštejemo kolesa, ni. Ljubljana nima mestne železnice, železniška in avtobusna postaja sta komaj kaj spremenili svojo podobo, čeprav so nam že zdavnaj obljubili izgradnjo Emonike. Velesposobnemu Jankoviću, ki je župan že dvanajsto (!) leto, niti v desetletju ni uspelo spraviti skupaj projekta spodobnega potniškega središča. Verjamem, da Ljubljana to močno potrebuje. A dokler ne bo javni prevoz privlačna možnost prevoza tudi za srednji in višji sloj, je skoraj brezpredmetno, da se davkoplačevalski denar vlaga v takšen projekt, kot je potniško središče.

To seveda ni problem samo politikov, ki jim vsevprek radi obesimo krivdo za vse hudo (seveda na vsegliharski način, kako pa drugače!), ampak nas vseh. Tepe nas mentaliteta, ki temelji na stari dobri »glajhšaltungi«. Ni inovativnosti, sposobne je treba kaznovati, da ne bodo preveč izstopali, nagrajeni so tisti, ki vzdržujejo »močvirje«. Zato denimo pri posegih v novosti v javnem prevozu nihče noče tvegati prvi. In tako se začarani krog zamočvirjenosti nadaljuje, ker se ves čas izgovarjamo drug na drugega: ljudstvo na politike, politiki na ljudstvo. V nedogled. Tudi zato je denimo propadel nedavni referendum o drugem tiru.

Pred nami so predsedniške volitve. Marsikdo je opazil, kako so se režimski »spin doktorji« trudili, da bi Marjana Šarca prikazali kot žrtev. Žrtev diskreditacije, ki je prišla kajpak iz SDS. Češ sedaj pa namigujejo, da je Šiptar. Nad tem, da je Šarec fasciniran nad Adolfom Hitlerjem, čeprav ima podporo zveze združenj borcev (za vrednote) NOB, se ni spotaknil nihče, prvi pa je o tem pisal Požareport in ne kakšen »desni« medij. A Šarčev problem je nekje drugje: strici iz ozadja so ga naredili za Pahorjevega izzivalca, ki je imel zagotovljeno podporo tako rekoč vseh režimskih medijev, a je svojo priložnost v predvolilni kampanji slabo izkoristil. Pokazalo je, da je njegov poklic – diplomiral je iz igralstva na AGRFT – prej slabost kot prednost. Deluje kot neke vrste imitator Zorana Jankovića in Danila Türka. Kar je pravzaprav tudi bil, dokler je bil »poklicni« komik, kot denimo Beppo Grillo, ki je v Italiji na volitvah dosegel neverjeten uspeh. Meritve javnega mnenja agencije Parsifal namreč kažejo na občuten upad podpore Šarcu v zadnjih treh tednih, medtem ko zmerno raste podpora Romani Tomc, ki mu je tik za petami. A kot rečeno: čudež se ne more zgoditi, če bomo na volilno nedeljo ostali doma.

Naj končamo s šalo – mediji poročajo, da se je zaradi toplega oktobra začelo t. i. Babje poletje. Serpentinšek je že vložil uradni protest, ker trdi, da so babe žabe...

nazaj na vrh