Gorazd Marinček - mlinski kamen Cerarjeve vlade. Kdo bo njegovo vlogo prevzel ob konfrontaciji z Balkanskim bojevnikom?

Magna v Gradcu Magna v Gradcu Foto: Thilo Parg / Wikipedia

Saga o Magni se očitno nadaljuje, prihaja pa čas odločitev. Okoljevarstvene organizacije imajo namreč sedaj v rokah škarje in platno, da spodbijejo naložbo družbe Magna Steyr v Hočah, to pa je eden od dveh projektov, ki odločajo o biti in ne biti Cerarjeve vlade. Zato ne preseneča huda ihta v odnosu do »neposlušnih«, ki dobiva groteskne razsežnosti.

Ni dvoma, da je zadeva Magna razdelila Slovence. Mnogi so prepričani, da bi projekt v Hočah prinesel veliko novih delovnih mest in možnosti za razvoj Podravja. Nedvomno bi s tem vrednost delnic (beri: glasov na volitvah) Cerarjeve vlade vsaj na Štajerskem močno zrasla. Vprašanje pa je, kakšno ceno bi za to dolgoročno plačali prebivalci Hoč. Toda že vse dosedaj razkrite skrivnosti enega največjih projektov Cerarjeve vlade so pokazale, da gre dejansko za velik nateg, za katerim se skrivajo osebne koristi tistih, ki pri projektu sodelujejo, seveda na račun hoških kmetov in navsezadnje tamkajšnjega okolja. Če bi vlada z naložbo mislila resno, bi Magni lahko ponudila katerega od opuščenih in degradiranih industrijskih območij na Štajerskem. Prav to je tisto, s čimer tudi avtor teh vrstic sporoča, da ne nasprotuje tujim naložbam, vendar pa v ihti vlade, da v Hoče pripelje Magno, vidi predvsem koruptivno ozadje.

Da v tej zgodbi nekaj resnično zaudarja do neba, pa dokazuje tudi obnašanje okoljevarstvenih organizacij, ki so napovedale, da se ne bodo pritožile na okoljevarstveno soglasje za Magno. Seveda z eno izjemo: ta izjema se imenuje Slovenski E-forum, ki ga vodi Gorazd Marinček. Slednjega so se tisti, ki pokrivajo projekt Magna, lotili z neverjetno brutalnostjo: na facebooku so odprli profilno skupino s pomenljivim naslovom »Ne boste nam vzeli Magne«, ki je namenjena predvsem zastraševanju in blatenju Gorazda Marinčka. Če po eni strani večina okoljevarstvenih organizacij – ki so v primeru požara v Kemisu reagirale zelo megleno – umirjajo prej ostro retoriko, pa se novinarka Dela sprašuje, ali je etično, da te organizacije nasprotujejo projektu Magna, hkrati pa dobivajo denar od okoljskega ministrstva. No, vprašanje je pravzaprav na mestu, saj se šele zdaj kaže, kdo je kdo v tej zgodbi. Oz. komu gre za stvar in ne zgolj za denar in oblast. Tudi zato je marsikateremu ekologu v odločilnem času, ko ima Magna tako rekoč že v rokah vozovnico za Madžarsko, »muca jeziček popapala«, če uporabimo metaforični izraz.

Da je borba protagonistov projekta Magna res na višku, hkrati pa na višini marjetic (kar pomeni, da je nizkotna), dokazuje tudi objava osebnih podatkov Gorazda Marinčka na prej omenjeni FB skupini. Si predstavljate, da bi denimo v domačem kraju protestirali proti kakšnemu spornemu projektu, v ozadju katerega bi bila korupcija, potem pa bi vaše osebne podatke meni nič tebi nič javno (!) objavili, ob tem pa nahujskali ljudi, naj vas obdelajo na podlagi objavljenih podatkov? In bi vsak dan dobivali na stotine pisem, elektronskih sporočil, klicev ter SMS z nesramno ter grozilno vsebino. In ne samo vam, tudi vaši družini. In ob tem se ne zgane noben informacijski pooblaščenec, noben varuh človekovih pravic, kaj šele tožilstvo in policija. Kar pomeni, da je lov na Marinčkovo glavo odprt in legitimen. In da je dovoljeno človeka, če predstavlja oviro, linčati, tudi umoriti. In nihče za to ne bo odgovarjal.

Naj pojasnim, da Marinček ni noben »desničar«, kaj šele »janšist«. Prav nasprotno – gre za levičarskega ekologa, ki se rad pohvali s pripadnostjo stranke TRS, ki je tudi del (nekdaj Združene) Levice. Gre torej za dogmatični del slovenske tranzicijske levice, kjer se nahajajo tudi redki idealistični levičarji, ki jim »oprani« kapital ne pomeni kaj dosti, pač pa sledijo »stvari«, tako kot je to nekdaj počel dr. Jože Pučnik (ki je bil, mimogrede, socialdemokrat iz nemške socialdemokratske šole). Takšni trmasti idealisti lahko zelo hitro postanejo žrtve svojih lastnih tovarišev, kajti revolucija žre svoje otroke. Kako to izgleda, je na svoji koži izkusil tudi krščanski socialist Andrej Magajna, ki je pred leti tedaj kot poslanec SD zaradi »prevelikega nasprotja z interesi SD« v primeru RTV Slovenija hitro dobil udarec pod pasom v obliki policijske preiskave (in s tem javne diskvalifikacije in poskus politične likvidacije) zaradi posedovanja otroške pornografije. Tudi mag. Roman Vodeb, prav tako levičar, je že večkrat okusil verbalno nasilje pripadnikov opcije, ki naj bi ji tudi sam pripadal. Ni nujno, da se z njimi strinjamo, vendar smo dolžni braniti dostojanstvo človeka. Še zlasti tistih, ki se znajdejo na čistini zaradi neposredne konfrontacije z interesi mafije.

Zakaj je torej Marinček na prepihu? Ker ima veliko možnost, da postane mlinski kamen Cerarjeve vlade. Vojna proti njem je očitno preventivnega značaja, češ to je šele začetek, če »zaj**eš«, bo še veliko huje. A tu ne gre za Magno, ne gre za naložbo, ne gre za delovna mesta. Gre za provizije in nagrade, ki jih bodo dobili tisti, ki »rihtajo« konkretni projekt Magne v Hočah. Če bodo seveda speljali. Grozljivo je pomisliti, kateri novinarji se bodo že v kratkem znašli v podobnem položaju kot Marinček, če se bodo še bolj neposredno kontrontirali z mafijsko navezo, ki jo v javnosti poznamo pod nazivom »Balkanski bojevnik«. In ko bodo začeli na dan prihajati dokazi o tem, da je »Balkanc« v resnici naša »globoka država« in vlada v senci (z vsemi imeni in priimki vred), bo jok in škripanje z zobmi.

nazaj na vrh