Drag dopust zaradi menda požrešnih Hrvatov?

Drag dopust zaradi menda požrešnih Hrvatov? Foto: Wikipedia

Verjetno se še spomnite starega turističnega slogana »Turizem smo ljudje«. Lahko si ga razlagamo na številne načine, verjetno pa je cilj vsakega turista, da bi na svojem potovanju prišel čim ceneje skozi. In ker nam je sredi pasje vročine (ki je sedaj že, hvala Bogu, mimo) najbližja obala Hrvaške, nas tudi (slovenski) mediji bombardirajo s tem, kaj vse Hrvatje zaračunavajo. Od dragih cestnin, trajektov in parkirnin (z dodatkom za senco) pa do zasoljenih cen hrane in pijače in celo – javnih stranišč.

Če k temu dodam še nekaj seznacionalističnih poročil o tem, da je tu in tam katera skupina ponosnih slovenskih mladcev fasala napad s koli, potem je jasno, kakšen bo prvi odziv slovenskega občinstva. Preklinjanje in zaklinjanje, da nikoli več na dopust na Hrvaško, in podobno. No, svoje je verjetno dodala še letošnja razsodba arbitražnega sodišča, ki jo Hrvaška menda ne priznava. In smo spet tam – zakaj bi se arogantni in požrešni sosedje mastili z našim denarjem, če imamo na voljo cenejše počitnice, denimo v Grčiji, pa v Tuniziji?

A če mislite, da bodo ti zapisi odvrnili tiste, ki že imajo svoje lastne nepremičnine na Hrvaškem, odvrnili od dopustovanja južno od Kolpe, se presneto motite. In takšnih je kar precej, med njimi najdemo tudi tiste, ki so tako rekoč za drobiž pokupili nekdanje sindikalne nepremičnine, nekdaj namenjene skromnemu dopustovanju delovnega ljudstva v časih samoupravnega socializma. In kar precej teh je tudi na seznamu nekdanjih sodelavcev Udbe in KOS. So pa tudi takšni, ki so si nepremičnino (ali premičnino, če denimo govorimo o mobilni hišici, kamp prikolici na pavšalu…) povsem pošteno kupili. Ne vem, v katero skupino spada večni minister Karl Erjavec, ki menda hodi na dopust v Karigador. Verjetno ga vso to medijsko poročanje ne gane kaj dosti, češ nas Slovencev in Rusov nas je skupaj več kot dvesto milijonov, torej se nas Hrvatje lahko bojijo.

Če vas že zanima moje osebno mnenje o medijskem flopanju z drago Hrvaško: vse skupaj je traparija ali, kot imajo navado reči Američani, bull shit (dobesedni prevod: bikovo govno). Zakaj? Preprosto zato, ker se Hrvatje prilagajajo tržnim razmeram. V razmerah, ko je naval turistov zelo velik, pač izkoriščajo možnost dodatnega zaslužka v razmerju med povpraševanjem in ponudbo. V višku turistične sezone (denimo med sredino julija in sredino avgusta) je pritisk turistov največji in takrat je tudi povpraševanje po najemu turističnih enot (sobe, apartmaji…) največje. Zato so cene v tem obdobju najvišje, nato pa spet upadejo. To je preprost zakon trga. Podobno velja tudi za ponudnike hrane in pijače. In ko smo pri cestninah: v času izven turistične sezone je dalmatinska avtocesta (Bosiljevo-Split-Dubrovnik) praktično prazna, večina počivališč pa obratuje le polovico leta (od spomladi do jeseni). Zagotovo se v času vročinskih valov, ko se navade ljudi spremenijo, pojavijo tudi kakšni »vojni dobičkarji«, ki vam pri parkiranju na javnem parkirišču zaračunajo dodatek na senco, a to je del tržnega gospodarstva. Če niste pripravljeni plačevati za to, pač ne hodite na dopust v času t. i. visoke sezone.

Razumete, v čem je poanta? Hrvaška je tipična turistična regija za poletni turizem, ker je za prebivalce Srednje Evrope razmeroma blizu, v času glavne sezone vam lahko zagodejo le še kakšne čakalne vrste na mejnih prehodih (posledica dejstva, da naša južna soseda še ni članica schengenske cone) ter nezgrajene tranzitne avtoceste na območju Slovenije. Če ima naša država raznovrstno ponudbo, od gorskih turističnih točk, zdravilišč in podobno, je Hrvaška tipični ponudnik počitnic ob morju. In konkurenca med ponudniki apartmajev je zelo velika, krajev pa tudi. In marsikateri Evropejec je pripravljen odšteti precejšnjo vsoto za dopust ob Jadranskem morju. Res je sicer, da naval turistov narekujejo tudi počitniške navade v različnih državah in si družine s šoloobveznimi otroci praktično ne morejo privoščiti počitniškega termina izven glavne sezone. A po drugi strani višje cene pripomorejo k regulaciji odločanja turistov – torej, če imate možnost, se boste za obisk Hrvaške odločili v času predsezone ali posezone, ko bo tudi cenovni pritisk precej manjši.

Težava pa je, da povprečen Slovenec ne razume, kaj je to trg, saj je tipična slovenska percepcija cenovne politike še vedno vezana na mentaliteto socializma ter uravnilovke. Če pogledamo cenike najema t. i. sindikalnih nepremičnin (sem štejem tudi tiste, ki niso v lasti sindikatov, pač pa podjetij), lahko opazimo, da se cene najema v sezoni ali izven nje ne razlikujejo kaj dosti. Zakaj že? Ker omenjene nepremičnine niso vključene v svobodni trg, pač pa so najprej ponujene zaposlenim v podjetjih, šele nato zunanjim povpraševalcem. In če se prijavite kot zunanji interesent za katero od sindikalnih nepremičnin, boste dokaj pozno prišli na vrsto za odločanje, pa še v tem primeru ne boste vedno dobili nepremičnino, ki vas zanima za najem. In še to: v tem času bodo nepremičnine na prostem trgu v glavnem že oddane, vsaj tiste cenejše.

Torej, preden boste skupaj z medijskimi volkovi protestno zatulili proti menda previsokim cenam na Hrvaškem in usekali čez požrešne južne sosede, najprej globoko vdihnite. In se vživite v vlogo prodajalca z izdelki, za katere velja veliko sezonsko povpraševanje. Jih boste prodajali po enaki ceni kot izven sezone? Če ste ljubitelj socializma (tistega pravega, ne kaviar različice), boste na vprašanje odgovorili z DA. In boste ugotovili, da vam bo izdelkov hitro zmanjkalo in ne boste imeli česa ponuditi, pa tudi vaš zaslužek bo zelo pičel. Lahko pa tvegate in ponudite južnim sosedom kakšen »samoupravni sporazum« - če bodo nanj seveda pristali.

nazaj na vrh