Večina Američanov ne zagovarja odstranjevanja južnjaških spomenikov konfederaciji

  • Napisal  C. R.
Spomenik Robertu Edvardu Leeju Spomenik Robertu Edvardu Leeju Foto: Wikimedia Commons

Anketa javnega radia NPR in televizije PBS ugotavlja, da kar 62 odstotkov Američanov želi ohraniti spomenike konfederaciji tam, kjer so, le 27 odstotkov pa zagovarja njihovo odstranitev. Predsednik Donald Trump je glede tega na strani večine in je včeraj na Twitterju obžaloval odstranjevanje »čudovitih« spomenikov.

Več kot stoletje in pol po ameriški državljanski vojni (1861 do 1865), ki so jo separatistični južnjaki izgubili, so se Američani šele prav začeli prepirati o spomenikih južnjaškim generalom in politikom, ki so rasli kot gobe po dežju v začetku 20. stoletja z namenom ohranjanja zgodovinske dediščine in spomina na pretekle čase.

Za temnopolte Američane ta zgodovinska dediščina ni bila nič kaj slave vredna, saj so se južne države odcepile od zvezne vlade, ker so hotele ohraniti suženjski sistem. Generali konfederacije, ki je živela med letoma 1861 in 1865, so vodili vojske za ohranitev sistema, ki je temnopoltim povzročil neizmerno trpljenje. Po drugi strani pa je šlo v vojni predvsem za pravice zveznih držav in ne za odpravo suženjstva. In, hkrati tudi za ohranjanje njihovega »južnjaškega« načina življenja.

Izidi ankete kažejo, da kar 44 odstotkov temnopoltih Američanov v ZDA trenutno nima nič proti spomenikom konfederacije in le 40 odstotkov jih zagovarja odstranitev. Med republikanci jih je za odstranitev le šest odstotkov, med demokrati pa 47 odstotkov.

Trump je v sredo na novinarski konferenci spomenike zagovarjal in vprašal, ali bodo kmalu na vrsti za odstranjevanje tudi spomeniki Georgu Washingtonu ali Thomasu Jeffersonu, ki sta bila prav tako lastnika sužnjev. Nekateri zgodovinarji trdijo, da gre za lažno primerjavo. Washington in Jefferson sta ustanovila državo, proti kateri so se voditelji konfederacije uprli z orožjem v bran pravice do sužnjelastništva in so bili pravno gledano izdajalci, pojasnjujejo, Drugi pa trdijo, da ima Trump prav, saj so se že pojavile zahteve v tej smeri.

Trump je z verbalno obrambo spomenikov naredil, kar je moral, saj brezglavo podiranje zgodovinskih spomenikov pomeni, da se spodkopavajo korenine na katerih so nastale ZDA. Njegov politični strateg Steve Bannon je prepričan, da bo ta nova »kulturna vojna« dobra za predsednika glede na mnenje večine Američanov, saj je očitno, da se večna Američanov ne strinjajo s primitivnim podiranjem spomenikov, ki predstavljajo slavno ameriško zgodovino.

Spomenike so sedaj začeli odstranjevati, večinoma tam, kjer so na oblasti »levičarski« demokrati. Demokratski senator iz New Jerseyja pa je napovedal predlog zakona, po katerem bodo te spomenike odstranili tudi iz palače zveznega kongresa. Le malokdo se je zavedal, da so tudi tam. Vsaka država ima pravico prispevati kip svoje znamenite zgodovinske osebnosti in južnjaki so pred desetletji postavljali spomenike konfederaciji. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, kam vodi to »brisanje zgodovine« in gledanje z današnjimi očmi na preteklost.

Theodore Roosvelt NY

Levičarski skrajneži želijo med drugim podpreti tudi spomenik ameriškemu predsedniku Theodorju Rooseveltu v New Yorku, ki je leta 1906 kot prvi Američan prejel Nobelovo nagrado za mir, za svoja prizadevanja pri pogajanjih v rusko-japonski vojni. Očitajo mu, da je bil rasist. V prvi vrsti je bil velik Američan, ki je ZDA popeljal v smer svetovne velesile.

Skratka. Bodo levičarski skrajneži v ZDA kmalu začeli podirati tudi spomenike ustanovnih očetov ZDA kot so Washington, Jefferson, Madison, ...

nazaj na vrh