Triumf Cerarjeve vlade na referendumu ali kako Slovenci zapravljamo priložnosti

Večina mu je dala prav. Očitno se umazana igra pri nas splača. Večina mu je dala prav. Očitno se umazana igra pri nas splača. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Glasovanje o vladnem zakonu o drugem tiru je končano. Očitno je, da na referendumu ne bo izpolnjen potreben kvorum, pa tudi med oddanimi glasovi vodijo zagovorniki zakona. Premier dr. Miro Cerar je lahko upravičeno zadovoljen, še bolj pa njegovi botri, ki so dali ukaz za drugi tir.

In kaj je zaznamovalo predreferendumsko kampanjo? Predvsem umazana igra in postopki vlade in njenih botrov. Najprej zavrnitev predloga, da bi na referendumu glasovali isti dan kot na predsedniških volitvah (prvi krog), kar je seveda povečalo stroške, vladna koalicija pa se je bolj bala visoke volilne udeležbe kot dodatnih stroškov. Potem namerno sabotiranje (žal lahko na dosedanje informacije rečemo, da ni šlo za naključje) pri pošiljanju vabil na referendum, saj mnogi niso dobili vabila, dobili pa so Cerarjevo brošuro. In končno tudi poskus manipulacije na televizijskih soočenjih z zlorabo človeka, ki je imel oz. ima težave z (duševnim) zdravjem. Lahko bi rekli, da je šlo za povsem balkanske manevre, torej za skrajno nepošteno igro, ki jo lahko srečujemo kvečjemu v kakšni banana republiki. Toda na takšen način je sedanja vlada prišla na oblast. Saj pomnite leto 2014 in afero Patria? In navsezadnje, tudi prvi mož Državne volilne komisije Dušan Vučko je bil nekdaj poslanec LDS. Tudi to nekaj pove.

Zanimivo je bilo tudi, kakšen relikt preteklosti je določba o volilnem molku, ki izhaja še iz časov, ko družabna omrežja na internetu (twitter, facebook) še niso bila aktualna. Je pa vrhovno sodišče pred časom že zrahljalo toga pravila volilnega molka, ki je predvsem relikt socializma, v marsikateri zahodni državi pa ga sploh ne poznajo. Zato bi morali zakon o tem napisati povsem na novo, predvsem pa ne več v duhu cenzure kot doslej. Vprašljiv je tudi kvorum, ki je predviden le za referendume, ne pa tudi za volitve – tu je grešila tudi sedanja opozicija, ki je to določbo rokohitrsko vnesla v zakonodajo v času, ko so z referendumom pretili socialistični sindikati, ko so rušili varčevalne ukrepe. To je bilo pred petimi leti. Toda bistveno večji problem pri tem je predvsem abstinenca, saj je jasno, da večina volilnih upravičencev ni prišla na volišča. Pa ne zato, ker ne bi vedeli, ampak ker je mnogim vseeno. In ker je neudeležba na referendumu in volitvah celo moralna krepost, pri tem pa celo prezirajo tiste, ki se referendumov in volitev udeležujejo. Če primerjamo denimo podatke o udeležbi na predsedniških volitvah leta 1992 in tistih iz leta 2012, je razlika očitna. Dandanes že vsak drugi Slovenec ignorira volitve, pri referendumih pa je ta delež bistveno večji. Ne glede na to, da se prav v teh dneh govori o referendumih o neodvisnosti med Katalonci, pa med Kurdi, prav tako so danes na referendumu znova odločali Švicarji.

In kaj zdaj? Vlada slavi, Vili Kovačič napoveduje ustavno pritožbo. No, v tolažbo nam je lahko to, da bo rezultat dal vladi krila, ker je sedaj prepričana, da bo tudi vse ostale njene poteze »narod pozlatil«. Tako da lahko v prihodnje pričakujemo še veliko bolj očitne neumnosti kot je precej zamegljeno financiranje drugega tira. Škoda le, ker bo na ta račun še nekaj milijard davkoplačevalskih evrov zdrvelo v »črno luknjo« nedokončane tranzicije, Slovenci pa bomo spet po stari navadi nergali in jamrali, naredili pa nič. In najglasneje bodo nergali tisti, ki niso šli na referendum.

Prvi tedni po referendumu bodo najtežji, saj bo režimski tisk triumfiral in se znašal nad opozicijo, zlasti nad SDS. Tega smo nekako že vajeni. Očitno pa ljudstvo še ni dobilo računa za slabo vladanje ter tranzicijsko ropanje. Odgovornost namreč ni samo na vladi in njenih botrih, ampak tudi na volivcih, ki se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da v Sloveniji normalne demokracije ni in je tudi ne bo, če bodo zgolj vdano sprejemali usodo. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena. In tudi današnja se ne bo vrnila. Nikoli več.

nazaj na vrh