Sramotno! Ravnateljica Krajnčan za potrebe stavke in izsiljevanja za povečanje plač vzela za talce otroke in njihove starše

  • Napisal  J.B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Nataša Krajnčan (obkrožena). (Slika: OŠ Božidarja Jakca) Nataša Krajnčan (obkrožena). (Slika: OŠ Božidarja Jakca)

»Na dan stavke, v sredo, 14. februarja letos, bodo osnovne šole (tudi naša) tako zaprte,« je v posebni okrožnici staršem zapisala ravnateljica ljubljanske osnovne šole Božidarja Jakca Nataša Krajnčan, poleg je bila podpisana tamkajšnja sindikalna zaupnica Nina Bernard.

Čeprav je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo vsem šolam dopis, da »so vrtci in šole dolžni tudi v času stavke zagotavljati minimalni delovni proces, kar pomeni varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov, in sicer ves poslovalni čas vrtca oziroma šole«, se vodstva šol za to ne zmenijo, ampak poslušajo sindikaliste, s katerimi skupaj obveščajo starše, »da bo šola na dan stavke zaprta«.

Gre za kršenje zakona o stavki in neupoštevanje priporočil okrožnice resornega ministrstva. Krajnčanova je staršem še napisala: »Zavedamo se, da bo to povzročilo največ nevšečnosti prav vam, cenjeni starši. Zanje se vam vnaprej iskreno opravičujemo, a vas obenem prosimo za razumevanje in podporo našemu prizadevanju, da bi za dobro naših otrok  preprečili dolgoročno skrajno negativne posledice neprimernega odnosa Vlade RS do področja vzgoje in izobraževanja ter zaposlenih v njem.«

Dopis je vzorčen primer duha stanja v javnem šolstvu. Eden pod naših bralcev, ki nam je poslal dopis, se sprašuje, kdo v resnici vodi javno šolstvo. Sindikalne centrale ali ravnatelji? »Čudi me, da so v združenju ravnateljev nad vsem tem dogajanjem tiho,« dodaja.

Nataša Krajnčan je tako (v slogu palestinskih teroristov) za živi ščit vzela starše in otroke. Tako bo očitno lažje izsiljevala državo, predvsem pa neto davkoplačevalce, ki plačujejo javni sektor.

Njene besede iz leta 2015, ko je sprejemala prvošolce in njihove starše, dobijo povsem nov pomen. Takrat je dejala, da šola potrebuje vzajemno sodelovanje in podporo staršev, da lahko napredujejo in lažje rešujejo težave. Očitno si starši niso mislili, da jih bo šola kadarkoli vzela za talce.

nazaj na vrh