Sprevrženo! Levičarska organizacija ustanovila bordel, izkoriščala revne ženske in za svoje vodilne organizirala orgije v slogu rimskega cesarja Kaligule

  • Napisal  J,B., Kavarna Hayek
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika: Wikipedia) (Slika: Wikipedia)

Zaposleni pri eni od največjih britanskih dobrodelnih organizacij Oxfam so se znašli pod plazom obtožb, pa so preživelim v potresih na Haitiju leta 2011 plačevali za spolne usluge. Eden od obtoženih je celo vodja organizacije na Haitiju Roland van Hauwermeiren, poroča ABC News.

Britanska vlada je že zahtevala podrobno pojasnilo, Oxfam pa utegne ostati brez 50 milijonov ameriških dolarjev sredstev. Poročilo navaja, da je 68-letni Hauwermeiren v stavbo, ki jo je najela dobrodelna organizacija, vabil prostitutke. Vir, ki na katerega se sklicuje preiskovalno poročilo, navaja, da naj bi v hiši potekale »orgije v slogu rimskega cesarja Kaligule«, najeta dekleta pa so bila oblečena v majice organizacije Oxfam.

In kakšna organizacija je Oxfam? Oxfam je mednarodna levičarska organizacija, katere glavni namen je, da po svetu spodbuja revščino in lakoto, da bi sploh imeli kaj dela. Oxfam sicer sebe predstavlja, da se ukvarja s pomočjo ljudem, a bežen pogled na njihovo spletno stran pokaže, da je njihov glavni namen širjenje socializma. Predvsem pa Oxfam rad zavaja.

Vsako leto objavi poročilo o neenaki razporeditvi svetovnega bogastva. Pri svojih »analizah« se sklicuje na poročilo finančne družbe Credit Suisse. Kar je po svoje razumljivo, saj je poročilo ŠVicarjev objavljeno sredi jeseni, nakar ga aktivisti Oxfama pregledajo in primerno obdelajo in vržejo oko še na Forbesovo lestvico najbogatejših Zemljanov.. In kaj piše v poročilu Credit Suisse? Če malo prelistate in se poglobite v tabele, vas bo mogoče presenetilo: da je med desetimi odstotki najrevnejših na svetu več Američanov kot pa Etiopijcev, Kitajcev, Nigerijcev ali Kongovcev; da je povprečen Italijan ali Francoz bogatejši od Nemca; da je povprečen Grk bogatejši od Danca; da je povprečen Savdijec revnejši od povprečnega Slovenca; da je povprečen Senegalec bogatejši od povprečnega Ukrajinca; da je povprečen Sirijec bogatejši od povprečnega Kazahstanca; da je povprečen Albanec bogatejši od povprečnega Rusa. Mogoče se bo komu zdelo sumljiva verodostojnost, ampak trik je v tem, da Credit Suisse Global Wealth Report za merjenje bogastva vzame trenutno neto vrednost (premoženje minus dolg). Tako pridemo do paradoksa, po katerem je klošar pred Mercatorjem, ki na dan naprosi 5 ali 10 evrov, a nima dolga, bogatejši od Američana, ki je ravno končal študij prava na Harvardu, se zaposlil pri odvetniški družbi Wachtell, Lipton, Rosen & Katz in bo imel plačo, ki se meri v petmestnih številkah (v dolarjih, kakopak), a mu še ni uspelo poravnati posojila, ki ga je vzel za študij. Enako je z revežem v Adis Abebi, ki brez dolga živi z evrom ali dvema na dan, v primerjavi s poslovnežem v Bernu, ki živi v razkošni vili, ima mesečno plačo okoli 50.000 švicarskih frankov, a ima 20 milijonov frankov dolga.

Če vzamemo analizo kot verodostojno in vrhunsko referenco, na katero se sklicuje Oxfam, če sprejmemo podatek, da je med najbolj revnimi prebivalci planeta več kot 30 milijonov Američanov, da je slovenski klošar bogatejši od študenta Harvarda, če torej zanemarimo vse te dvomljive podatke in se še malo poigramo s številkami, tokrat v kombinaciji s tistimi iz Forbesa o osmih najbogatejših Zemljanih, ki imajo toliko premoženja kot 3,6 milijarde drugih ljudi, moramo najprej ugotoviti štiri stvari: prvič, velika večina bogastva osmerice od Billa Gatesa (prvi s 75 milijard premoženja) do Michaela Blooomberga (osmi s 40 milijard premoženja) je v tako imenovanem nelikvidnem premoženju; drugič, Švicarji ves čas analize govorijo o »odraslih osebah« in ne o vseh Zemljanih, kar pomeni, da bi bilo po njihovi metodologiji teh 3,6 milijarde ljudi, o katerih govori Oxfam, samo okoli 2,4 milijarde; tretjič, med osmerico najbogatejših so ljudje, ki so dali svetu zastonj Facebook (Mark Zickerberg) ali veliko svojega bogastva namenijo za humanitarne dejavnosti (Warren Buffet); in četrtič, Švicarji v svoji analizi operirajo z dvema merama revščine (revni in zelo revni), medtem ko Oxfam oboje pomeša.

Z Oxfamom je vsako leto enaka zgodba. En odstotek najbogatejših obvladuje več premoženja kot drugih 99 odstotkov. Podatki iz leta v leto variirajo, a ves čas z vtisom, da se neenakost neprenehoma povečuje in da najbogatejši imajo vedno več premoženja. Kar je spet statistični trik. Vzemimo nesramno bogatega, ki ima 100.000 enot premoženja, in obupno revnega, ki ima 1 enoto premoženja. Razlika med njima je torej 99.999 enot. No, bogataš svoje premoženje poveča za odstotek, kar pomeni, da ima po novem 101.000 enot premoženja, reven pa svoje premoženje poveča za 100 odstotkov in ima po novem 2 enoti premoženja. Čeprav je najrevnejši svoje premoženje povečal za 100-krat več kot bogataš, se je razlika povečala in zdaj znaša 100.998 enot. Če se spomnite, so tovrstno matematiko v Jugoslaviji uporabljali samoupravni socialisti. Oxfam in njegovi globalni verniki pač ne bodo oporekali tovrstnim zmotam.

No, zdaj se je pa izkazalo. da so v Oxfamu ne samo manipulatorji, ampak tudi spolni izkoriščevalci.

nazaj na vrh