Predsedniška kandidatka Romana Tomc za revijo Demokracija: Slovenija potrebuje spremembe! Pučnik si zasluži spomenik v središču Ljubljane!

  • Napisal  Metod Berlec
Romana Tomc Romana Tomc Foto: arhiv Demokracije

Romana Tomc je poslanka v evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino.

Je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne goljufije in pranje denarja. Nadalje je podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot voditeljica slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala na področju podjetništva. Je kandidatka SDS za predsednico republike.

Zakaj ste se odločili kandidirati za predsednika oziroma predsednico republike?

Slovenija potrebuje spremembe. Kandidiram preprosto zato, ker nisem ena tistih, ki bi samo negodovala in kritizirala, ampak sem pripravljena vložiti svojo energijo, znanje in izkušnje, da bo do teh sprememb resnično prišlo. Želim soustvarjati našo skupno politiko. Prepričana sem, da vem, katera so najpomembnejša področja, kjer so spremembe nujne. Vendar ne gre le za sistemska področja, gre predvsem za to, da predsednik razume ljudi in se zanje zavzame. Za vsakega izmed njih in za vse skupaj ... Za sedanjost in za prihodnost.
Ker menim, da je za preboj Slovenije kot države in za boljše življenje ljudi ključno spoštovanje in sodelovanje, sem to izbrala tudi za geslo kampanje in za vodilo svojega dela, ki ga bom opravljala kot predsednica republike.

Ali je za vas arbitražni sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško in nato razsodba arbitražnega sodišča v Haagu o tem za Slovenijo uspeh ali neuspeh?

Slovenija glede arbitraže nima razlogov za slavje, ker smo veliko ozemlja izgubili, prav tako nismo dobili ozemeljskega stika z odprtim morjem, temveč samo služnostno pot. Vlada Mira Cerarja je že pred časom sprejela možnost, da mejo poleg policije varuje tudi vojska, a menim, da v tem trenutku glede uveljavljanja arbitražnega sporazuma potrebe po tem ukrepu ni. Sicer pa čas dela za nas, tako da bi v tem trenutku morali opustiti populistično retoriko ter se lotiti dialoga in diplomacije, pri reševanju meje pa v ospredje postaviti interese naše države.

Kdo je odgovoren za pranje iranskega (terorističnega) denarja v državni NLB? Se strinjate, da morajo odgovorni za ta bančni kriminal kazensko odgovarjati?

Odgovorni so vsi, ki so za to vedeli in niso ukrepali. Nobeno izmikanje in sprenevedanje ni opravičljivo. Ob tako veliki aferi bi morali zagnati vse mehanizme pravne države, da bi to preprečili in sankcionirali. V tem primeru so odpovedali vsi. Očitno je, da je mehanizem prikrivanja deloval izjemno dobro in vanj je bil vpletenih na desetine ljudi. Dejstvo je, da so bili obveščeni tudi politični vrhovi države. Vsi ki so omogočili, da je ta afera ostala skrita, so sokrivi in morajo prevzeti odgovornost.

Slovenija ima dvojna merila v primeru delovanja pravne države. Kako komentirate dejstvo, da je Igor Bavčar v zaporu zaradi pranja denarja v primeru Istrabenz, Zoran Janković pa se nam smeje v obraz, in to kljub očitkom, naj bi bil prejemal podkupnine, zahteval spolne usluge itd.? In da se t. i. balkanski bojevniki še danes svobodno sprehajajo po Ljubljani?

Drži vaša trditev glede dvojnih meril v pravosodju − ko nekdo, ki ni plačal nekaj evrov dolga, izgubi svoj dom ali pa mu zarubijo vse njegovo premoženje, nekomu drugemu pa oprostijo 16 milijonov evrov dolga ali pa sodni postopki proti njemu padajo vsi po vrsti. Ta sistem ugrabljene države in sistem prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, ne bi smel imeti mesta v nobeni demokratični državi na svetu. Ne opravičujem nikogar, niti Igorja Bavčarja. Skrbi pa me, da je roka pravice dosegla le nekatere, ali povedano drugače – ne skrbi me, kdo vse sedi v zaporu, skrbi me, kdo vse ne sedi v zaporu, pa bi moral. In še mnogo, mnogo podobnih primerov je. Slovenija je bila pokradena, in to ne enkrat. Zakoni so se pisali tako, da je bila marsikatera kraja legalizirana. In še danes se zlorablja pravo, da se nekateri vedno izognejo odgovornosti. Opažam, da so ljudje postali apatični in ne verjamejo več, da je Zoran Janković lahko obsojen za svoja dejanja.

Ali menite, da je slovenska tranzicija neuspešna? Bi morali izvesti lustracijo oz. prepoved delovanja na javnih funkcijah vsem tistim, ki so v času komunističnega režima kršili človekove pravice?

Slovenija je bila v preteklosti v primežu drugih držav, z drugim sistemom, sistemom strahovladja, totalitaristične represije. Iziti iz takšnega sistema v neposredno parlamentarno demokracijo je težko in na nekaterih področjih nam še danes ni uspelo. Uspelo pa nam ni, ker se tisti pomladni zanos ob osamosvajanju, ki je bil v ljudeh, ni preselil tudi v politiko in ker so politiki, ki so aktivno nasprotovali osamosvojitvi, v novonastali državi zasedli najbolj vidne funkcije. Nikoli ni prepozno, da bi začeli uveljavljati, da sodniki, ki so kršili človekove pravice v preteklem režimu, ne bi smeli več obleči sodniške toge, še manj pa, da bi zasedali najvišje položaje v sodstvu.

Skoraj dve leti že Cerarjeva vlada krši slovensko ustavo z diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah, katerih starši morajo doplačevati za šolanje, ker država programa ne financira 100-odstotno, kot je odločilo ustavno sodišče. Kaj menite o manevru vladajoče koalicije, ki želi s spremembo ustave obiti odločitev ustavnega sodišča o financiranju šolstva?

Takšni manevri so politično nehigienični. Ustava je temeljni državni akt, ki ga je treba spoštovati, zato je tudi odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati. Tako bi tudi ena prvih stvari, ki bi jo kot predsednica republike naredila, bila pregled vseh odločb Ustavnega sodišča RS, ki jih vlada ni uresničila, in poziv, da se odločbe uresničijo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča in ne na način, da se odločitev vzame kot neke vrste podlaga za politično manevriranje in zavajanje javnosti.

Ali podpirate ideje nekaterih, da bi lahko tudi istospolni partnerji posvojili otroke? Ali ste proti? Zakaj?

Državljani so na referendumu že dvakrat zavrnili, da bi istospolni imeli povsem enake pravice. Tudi zame osebno so predvsem problematične posvojitve otrok. Vendar pa je že po sedaj veljavni zakonodaji veliko pravic homoseksualnih parov (npr. istospolne poroke, prej registracija) že izenačenih s pravicami heteroseksualnih parov.

Ali se zavzemate za zavarovanje življenja nerojenega otroka? Ali podpirate splav? Zakaj?

Spoštujem življenje od spočetja do smrti. Dejstvo pa je tudi, da je v našem ustavnem redu določena pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Gre za osebne odločitve posameznic in parov, ki se o tem odločajo in v teh težkih trenutkih velikokrat nimajo dovolj informacij o potencialnih posledicah splava, hkrati pa se zavedamo, da država s socialno politiko ne poskrbi dovolj, da bi posameznicam ali parom sploh omogočila, da bi se laže odločili, da otroka obdržijo.

Komu bi v središču Ljubljane raje postavili spomenik: Milanu Kučanu ali Jožetu Pučniku?

Dr. Jožetu Pučniku seveda. Bil je nesporno oče slovenskega naroda, ki je kljub temu, da ga je nekdanja totalitarna oblast izgnala iz države, znal ohraniti v sebi ljubezen do domovine. Menim, da bi s postavitvijo spomenika dr. Pučniku tudi simbolno pokazali, da je ljubezen do domovine tista, ki zmore premagati drobna, vsakodnevna politična razhajanja in nasprotovanja.

Zakaj naj volivci na prihajajočih predsedniških volitvah volijo prav vas?

Sledim temu, v kar verjamem. Prepričana sem, da lahko s svojimi izkušnjami, z znanjem in vrednotami, ki jih živim, delam za dobro vseh vas, državljank in državljanov. Do domovine čutim globoko ljubezen in predanost. Zaupam v slovenski narod. Predsednik republike prihaja od ljudi in dela za ljudi. Za vas bom delala in zaradi vas bom predsednica Republike Slovenije. Na glasovnici obkrožite številko 9 in že vnaprej hvala za vaš glas!

nazaj na vrh