Moč neveljavne glasovnice

Kmalu bodo predsedniške volitve in referendum. Kmalu bodo predsedniške volitve in referendum. Foto: Matic Štojs

Glede na to, da bomo jeseni po petih letih znova volili predsednika republike in da ni izključeno, da med kandidati, ki bodo na listi, ne bo ustreznega kandidata, ki bi ga lahko podprli, se velja vprašati, kakšno vlogo ima lahko neveljavna glasovnica na volitvah in koliko se moč oddane neveljavne glasovnice razlikuje od neudeležbe na volitvah.

Kot je znano, je volilna pravica v naši državi definirana zgolj kot pravica, ne pa kot dolžnost, kar pomeni, da se neudeležba na volitvah in referendumih ne sankcionira, res pa je, da je za referendume določen kvorum, kar pomeni, da ima »prevelika« neudeležba na referendumu pravne posledice – tudi če je nek zakon na referendumu formalno zavrnjen z več glasovi proti kot za, zaradi premajhne kritične mase glasov proti referendum v praksi ni veljaven in zakon ostaja v veljavi. Za veljavnost volitev pa kvorum ni določen, čeprav se postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi – teoretično gledano – na volišče prišel en sam volivec (no, kaj šele, če bi ta volivec oddal prazno glasovnico).

Čeprav nekateri prikazujejo ignoriranje volitev kot moralno krepost (kar v resnici ni), dejansko s svojo neudeležbo zgolj prepustijo odločanje tistim, ki odidejo na volitve. Nič drugega kot to. Z drugimi besedami: neudeležba na volitvah ni nekaj, s čimer se lahko kdo hvali, saj s tem lahko izrazi zgolj lenobo in brezbrižnost do lastne države. Čim manjša je volilna udeležba, tem manjša je stopnja legitimnosti izvoljenih predstavnikov ljudstva – kar pa po svoje v praksi ne vpliva na legalnost volitev.

Kaj pa, če se volitev vseeno udeležimo in oddamo neveljaven glas? Res je, da se tudi neveljavne glasovnice upoštevajo v masi vseh oddanih glasov. Vendar se je država v tem primeru dobro zaščitila – rezultati se izračunajo zgolj na podlagi veljavnih glasovnic. To pomeni, da tudi če bi bilo v teoriji 99 odstotkov oddanih glasovnic neveljavnih, bi bile volitve vseeno veljavne, saj bi odločal odstotek veljavnih glasovnic. Če pogledamo poročilo o rezultatu predsedniških volitev izpred petih let, lahko opazimo, da je bil delež neveljavnih glasovnic v drugem krogu precej višji kot v prvem, kar je po svoje razumljivo.

A najprej si poglejmo, kaj dejansko pomeni (ne)veljavna glasovnica. Po razlagi Državne volilne komisije je splošno načelo pri ugotavljanju izida glasovanja po glasovnicah, da ima prednost oznaka, ki je narejena tako, kot je določeno z navodilom na glasovnici (glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka, ki je pred imenom in priimkom kandidata). »Če je volivec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu na glasovnici, je glasovnica veljavna, če je to narejeno tako, da je volja volivca jasno razvidna (drugi odstavek 76. člena ZVDZ). Glasovnica je veljavna npr. tudi:
-če je volivec eno številko obkrožil, drugo pa drugače označil  in sicer se to  upošteva kot glas za kandidata, ki je vpisan pod zaporedno številko , ki je obkrožena,
-če je volivec označil (ne pa obkrožil) zaporedno številko ali ime in priimek enega kandidata, se to šteje kot glas za kandidata, ki je označen

Neveljavna je glasovnica:

  • ki je oddana prazna,
  • na kateri je volivec obkrožil ali drugače na enak način označil več kandidatov
  • na kateri je volivec na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil
  • v drugih primerih, če volja volivca ni jasno izražena.«

Torej, če resno želite oddati neveljavno glasovnico, nikar ne oddajte prazne, ker boste sicer tvegali, da bo v vašem imenu glasoval nekdo drug, najverjetneje kar član komisije, ki šteje glasovnice. Pač pa glasovnico signirajte, torej označite na takšen način, da ne bo razvidno, da glasujete za katerega od kandidatov. S tem bo šla vaša glasovnica zagotovo v maso oddanih glasovnic, od vašega glasu pa nobeden od kandidatov ne bo imel koristi. Škoda le, da neveljavna glasovnica nima kakšnega pomembnega pravnega učinka, kljub vsemu pa ima lahko svojevrstno sporočilo – večja masa oddanih neveljavnih glasovnic lahko pomeni nekakšen protest volivcev.

Ob koncu naj spomnim, da seznam kandidatov za predsednika republike še ni dokončen, čeprav je tudi res, da se mora resen kandidat za predsednika vsaj posredno promovirati že leto pred volitvami. V Sloveniji je žal tako, da ne zmagujejo nujno kandidati z integriteto, pač pa tisti, ki ustreza psihološkemu profilu povprečnega Slovenca, ki je seveda oblikovan v skladu z ideološko indoktrinacijo preko »mainstream« medijev. To pomeni, da v sedanjih razmerah kandidat, ki bi bil nevaren iz prejšnjega režima izhajajoči mafijski nomenklaturi, ne bi mogel uspeti, ker bi bil v času predvolilne kampanje diskreditiran. Zato se ne bi smeli državljani pri svoji aktivnosti ustavljati zgolj pri volitvah, pač pa izvajati nadzor nad oblastjo (predvsem tisto podtalno) in po potrebi pokazati tudi odpor.

nazaj na vrh