Miro Petek: Romana Tomc prinesla vznemirjenje in upanje

  • Napisal  Miro Petek
Romana Tomc na obrtnem sejmu Romana Tomc na obrtnem sejmu Foto: Matic Štojs Lomovšek

Napoved predsedniške kandidature Romane Tomc je v slovenski politični prostor vnesla vznemirjenje in hkrati tudi upanje. Vznemirjenje na levem političnem polu, ko se je v tej politični tekmi pojavila resna in kredibilna kandidatka, ki lahko ogrozi prevlado kontinuitete na tem pomembnem položaju, ki je sicer v zadnjem času precej izgubil na svojem ugledu. In Tomčeva je hkrati vnesla tudi upanje, da volilna tekma ne bo le ena velika burleska, ki institut predsednika države spravlja na raven cenenega resničnostnega šova.

Nič populizma, nič sovražnega govora
Romana Tomc je vnesla vznemirjenje, ker lahko premeša dosedanja pričakovanja in napovedi. S svojim znanjem, poznavanjem socialne stroke, ekonomije, s svojo mirnostjo, zrelostjo in preudarnostjo ter hkrati z ustrezno politično kilometrino pomeni pravo alternativo. Ni in ne bo pristala na populizem, Tomčeva ni iz Radia Ga-Ga ali komentatorka kakšnega resničnostnega šova, pri njej ni zaslediti patološkega narcisizma, ki kulminira na družbenih omrežjih, temveč je lik prave dame, osebe, ki vliva zaupanje, lik kredibilne političarke, pri kateri v razpravah nikoli ne bomo naleteli na cenenost ali sovražni govor. Instituciji predsednika države lahko Romana Tomc postavi novi mejnik. Doslej se je ta funkcija vrtela v krogu politikov z genskim ideološkim zapisom prejšnjega komunističnega režima: od zadrtega partijca Milana Kučana, katerega vladanje nas še danes potiska v preteklost, do Drnovškovega obdobja državniškega opravljanja funkcije, ki se je kasneje transformiralo v njegovo čudno transcendenco, ali Türkovega vzvišenega in oholega vladanja z nagrajevanjem zločincev Udbe in poveličevanjem totalitarizma ter končno do Pahorjevega razumevanja predsednika države kot pop ikone in medijskega enterteinmenta.

Na predsedniških volitvah ni nedotakljivih
Režimski mediji imajo naročilo, da na vse pretege promovirajo Marjana Šarca in pri tem v svoji promociji in anketah postajajo smešni kot lik Serpentinška iz Radia Ga-Ga. Pahor ima v tej politični olimpijadi zaradi svojega predsedniškega položaja prednost, edina resna konkurenca je kajpak le Romana Tomc. Toda prednost Pahorja sploh ni tako sama po sebi umevna, kajti kar nekaj zadnjih predsedniških volitev doma in po svetu nas spominja, da favoriti na papirju niso vedno tudi zmagovalci. Trumpu so v ZDA napovedovali le minimalne možnosti za uspeh, iz njega so brili norce ali ga neusmiljeno napadali, nato pa je s Clintonovo gladko opravil kljub močni in sovražni medijski kampanji demokratov. In na Trumpa se je treba spomniti vselej, ko bomo spremljali ocene tako imenovanih političnih analitikov v režimskih medijih in ko bomo prebirali javnomnenjske ankete. Zadnja anketa Dela je bila hudo sramotna in ji najbrž niso verjeli niti na Delu, toda rezultate so pač morali ustrezno prirediti ter Serpentinška postaviti na drugo pozicijo priljubljenih politikov. Kolinda Grabar-Kitarović je leta 2015 postala prva predsednica Hrvaške, potem ko je na stavnicah večinoma vodil dotedanji predsednik Ivo Josipović. In seveda še slovenski primer: Borut Pahor je premagal Danila Türka, čeprav je bil Türk pred tem en mandat že predsednik in se je Pahor na predsedniške volitve podal s slabo popotnico neuspešnega predsednika vlade.

Že nekaj časa spremljamo tudi smešne spine tako imenovanih poznavalcev politike, kako je Pahor kandidat desnice. Seveda z namenom, da bi levi volili Šarca. Zagotovo je precej volivcev z desne na prejšnjih predsedniških volitvah volilo Boruta Pahorja, ker v drugem krogu niso imeli svoje izbire. Volili so pač manjše zlo. Niso mogli voliti Danila Türka, ki je večino slovenskega občestva označil za drugorazredne. Zato je kot prvorazredni tudi odšel v pozabo in nato dobil še mednarodno klofuto ob kandidaturi za generalnega sekretarja OZN.

Tokrat pa imamo izbiro.

Vir: Nova24tv.si

nazaj na vrh