Dr. Jože Duhovnik za Demokracijo: SMC laže s faktorjem 15 in vse, kar povedo, morate deliti s 15, potem dobite realno vrednost!

  • Napisal  Vida Kocjan
Dr. Jože Duhovnik Dr. Jože Duhovnik Foto: Bojan Mijatovič

Profesor dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo v Ljubljani je že pred časom predstavil inovativno inženirsko rešitev za železniško progo Koper–Divača. Zgraditev drugega tira bi bila cenejša za 3,5-krat, vse skupaj bi bilo učinkovitejše, 2-krat zmogljivejše, zgrajeno pa v 4 in ne v petnajstih letih, kot po zastarelem predlogu, ki nam ga vsiljuje vlada Mira Cerarja.

Pomembni so tudi vplivi na okolje, zato predlog podpirajo tudi okoljevarstvene organizacije. O vsem tem, tudi o tem, da Miro Cerar kot ustavni pravnik z zakonom o graditvi drugega tira uzakonja korupcijo, smo se v petek pogovarjali s profesorjem Duhovnikom. V odgovorih je bil zelo iskriv, po prebranem pa ne dvomimo, da bo odločitev na referendumu, ki bo 24. septembra, lahka.

Vlada Mira Cerarja je po hitrem postopku sprejela zakon o drugem tiru, o katerem bomo zadnjo nedeljo v septembru odločali na referendumu. Kako ocenjujete predlagani projekt, ki je v bistvu tudi zelo zastarel?
Projekt 2. tir je skozi 20-letno zgodovino postal spakedranščina, projekt, ki nima ne repa ne glave. Stlačili so ga skupaj, kakor se je pač dalo. Vsaka vlada doslej je skušala reševati graditev drugega tira na relaciji Divača–Koper, ker se je problema in nujnosti zgraditve zavedala. Dejstvo pa je, da je bila v ozadju spretna igra projektantov tako na strani železniškega projektivnega podjetja kot v novejšem času podjetja DRI. Po neposrednem naročilu s strani Drnovškove in kasneje Ropove vlade so iz sprevračanja podatkov, različnih parametrov dobili varianto, ki jo lahko imenujemo slepo črevo. Vseskozi so projektiranje in revizijo izdelovali v ozki skupini, sestavljeni v glavnem iz gradbenih inženirjev. Gradbeni del železnice pa se konča na vrhu podložne ploščice na pragu. Vijačenje tračnic, mobilne naprave, vagoni, lokomotive do paralelograma je strojništvo. Tako je povsod, po vsem svetu. To pomeni, da po podložni plošči polaganje tračnic prevzamejo strojniki, napajalni sistem elektrikarji. In kar je ključno, vse skupaj mora imeti svojo logiko iz transportne logistike, ki določa, da iz kraja A do kraja B prepeljemo kakršen koli tovor čim hitreje in čim ceneje.

Kaj je bistvo tega, kaj imate v mislih?
Če hočemo tovor od Kopra do Divače prepeljati čim ceneje, ni vprašanje, kakšen gradbeni projekt bomo naredili, ampak kakšen tehnični sistem bomo uporabili in ga trajnostno umestili v prostor kot kulturno dobrino določene civilizacije.

Ste del skupine strokovnjakov, ki je pripravila drugačno tehnično rešitev od zdajšnje oziroma ste pripravili zelo inovativno tehnično rešitev. Kako in kdaj ste začeli s tem?
Ko smo ugotovili, da so postavili ceno 680 milijonov evrov za zgraditev 27 kilometrov železniške proge, smo z nasmehom rekli: če bodo naredili za 680 milijonov evrov, so dobri. Tako se je začelo. Nato so dali projektanti svoj projekt v presojo, končno poročilo je pripravila Geodata. Po tem je bila slika drugačna. Ugotovljeno je bilo, da to ni več 680 milijonov evrov, ampak 1,1 milijarde evrov oziroma 1,4 milijarde evrov. Razlika okrog 300 milijonov evrov je v izračunu davka na dodano vrednost (DDV).

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Vida Kocjan

nazaj na vrh