Dr. Anže Logar: »Dobri ljudje« v vladi Mira Cerarja za pregon bančne kriminalitete v treh letih niso storili ničesar

  • Napisal  SDS, B.S.
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Urban Cerjak

Anton Žunič, Goran Klemenčič, Darko Stare, Marjan Fank, Harij Furlan – kadrovanje vlade Mira Cerarja, ki je v posmeh koalicijski pogodbi glede preiskave bančne luknje. Prvi dan oktobrske seje Državnega zbora RS so na dnevnem redu tudi vprašanja predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. V imenu poslanske skupine ga je postavil dr. Anže Logar. Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju:

DR. ANŽE LOGAR : Hvala, predsednik. Zdaj, čez dvanajst let naj bi se vsi vozili v električnih vozilih, leta 2050 pa naj bi bili vsi srečni. Tega sicer ni v koalicijski pogodbi, ki jo je sprejela ta vlada oziroma ta koalicija, je pa nekaj drugega: »Za zagotovitev povrnitve zaupanja v finančne inštitucije, nadzorne inštitucije in inštitut pravne države je potrebno opredeliti odgovornost za nastalo bančno luknjo in zahtevati odškodninsko ter materialno odgovornost članov uprav ter nadzornih svetov dokapitaliziranih bank.« Velika naloga na začetku koalicijskega sporazuma, vemo pa, da je realnost vse prej kot takšna, sedem mesecev pred potekom roka trajnosti te koalicije.

Zdaj, če gremo v realnost … V kabinetu predsednika vlade je v posmeh zapisu v koalicijski pogodbi zaposlen Anton Žunič, podpisnik milijonske pogodbe o odpravnini za Marjana Kramarja, ki nas je kasneje stala 1,3 milijone evrov, in visoki funkcionar ali pa upravnik Factor Banke, ki nas je stala skoraj 300 milijonov evrov. Za pravosodnega ministra ima predsednik vlade Gorana Klemenčiča, ki je bil, takrat še šef KPK, seznanjen z milijardnim pranjem denarja v Novi ljubljanski banki pa ni obvestil o tem ne tožilstva, ne policije. Kot državni sekretar na istem ministrstvu je zaposlen oziroma imenovan Darko Stare, ki je bil šef preiskav na KPK in ki je podobno kot njegov predstojnik na KPK ravnal v nasprotju z normativno podlago. Na čelo Policije ste postavili Marjana Fanka, ki je bil v času preiskovanja zadeve Farrokh pomočnik direktorja uprave kriminalistične službe in je bil neposredni prejemnik dopisovanja v zvezi z zadevo Farrokh. Policija je takrat, tik pred nastopom vlade gospoda Janeza Janše, zadevo zaprla tako, da jo je postavila v tekoče zadeve, skratka, da postopoma odide v izbris, ni pa ravnala tako, kot načeluje oziroma kot pravi 148. člen Zakona o kazenskem postopku. Na čelo specializiranega državnega tožilstva pa želite ohraniti Harija Furlana, torej osebo, ki je bila v času seznanjena z zadevo na čelu NPU.

Kako naj organi, ki jih vodijo osebe, ki so bile v času teh malverzacij na funkcijah, ki bi morali opraviti svoje naloge pa jih niso, sedaj vlivajo zaupanje in novo vero v preiskovanje in vladavino prava ter delo organov pregona pod vašo vlado in izpolnijo koalicijsko zapoved, ki ste jo dali v tem koalicijskem sporazumu?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za vprašanje spoštovani poslanec dr. Anže Logar.  Glede bančne luknje in številnih drugih malverzacij, ki so oslabile, zelo oslabile naš bančni sistem, naj najprej rečem, da je res zavezati vlado, da bo storila vse, kar mora in to tudi dela, da pripomore k temu, da bodo storilci za takšna dejanja odkriti, sankcionirani torej, pred pristojnimi organi in zato, seveda, vzpostavljamo ustrezen pravni okvir in izvajamo druge aktivnosti, ki jih vlada lahko.

Če pogledamo, bančna luknja je nastala, večina kreditov, ki so povzročili bančno luknjo, je bila najetih v obdobju 2004 do 2008. Potem so se takratne in naslednje vlade nekako težko znašle v tej situaciji, kajti niso se zavedali obsežnosti in možnih posledic krize, ki je sledila. Nato so se začele na to odzivati in, seveda, naša vlada je tista, ki je zdaj prišla v situacijo, ko mora čim bolj spodbuditi postopke na tem področju, da se čim prej zaključijo.

Naj povem, da policija že od leta 2012 pa do danes obravnava tovrstne sume kaznivih dejanj in v letu od 1. 1. 2013 do 30. 9. 2017, se pravi, do septembra 2017 letos, je policija zaznala in evidentirala 258 sumov kaznivih dejanj, s katerimi so bile oškodovane tako komercialne banke kot banke v državni lasti. V tem obdobju je policija podala na pristojna državna tožilstva 106 kazenskih ovadb za 138 kaznivih dejanj in s temi ovadbami je bilo, nekoliko skrajšujem statistiko, ampak navajam podatke točno, je bilo ovadenih 157 bančnikov, ugotovljena škoda na podlagi zgolj teh podanih kazenskih ovadb pa znaša 456 milijonov evrov. Seveda se ti procesi še nadaljujejo, vendar pa se od leta 2015 število zaznanih kaznivih dejanj na tem področju zmanjšuje in je trenutno v preiskavi še 35 takšnih sumov, ki jih policija torej preiskuje. Tako da, tukaj zadeve so zdaj predvsem v rokah državnega tožilstva in šle bodo, upam, čim prej do sodišč, kjer bodo obravnavane pred sodišči in kjer bo prišlo do končnih razsodb, policija pa jih obravnava še en del in je pozorna na to, kako naprej.

Zdaj, seveda, vi ste želeli pozornost preusmeriti svoje vprašanje na konkretne ljudi, na konkretna imena, torej ljudi, ki danes delujejo v okviru vlade, njene administracije in podobno. Meni se zdi taka razprava, takšen javen linč, kot ga želite tukaj uprizarjati, neprimeren. Namreč nobena od teh oseb, kolikor vem, ni bila niti ovadena, sploh pa ne pravnomočno obtožena, če govorim zdaj o vseh skupaj za kakršnokoli kaznivo dejanje s tega področja. Če so bile ovadbe, če so bile podane ovadbe, torej so v teku, se bodo verjetno pred državnim tožilstvom, kasneje pred sodiščem izkazale za verodostojne ali ne. Ampak v tem trenutku nimam nobenega konkretnega, oprijemljivega razloga, da bi lahko glede na navedeni koncept menil, da niso primerne za opravljanje funkcije.

Nasprotno, verjamem, da opravljajo svojo nalogo odgovorno in, seveda, naj povem to, da naša vlada, in tukaj se ne želim spuščati v osebne diskreditacije, čeprav naša vlada je nastopila funkcijo potem, ko je bila bančna luknja že zdavnaj, torej ko je že zdavnaj nastala in kot posledice so čutili vsi državljani zelo močno in zato, to se je dogajalo v prejšnjih obdobjih, ampak mi smo se odločno lotili ne le preiskave bančne luknje, ampak tudi sistemskih sprememb ter ukrepov, da do zlorab davkoplačevalskega denarja več ne bo prihajalo.

Tako smo, denimo, če navedem samo nekaj ukrepov, ker, seveda, časa ni dovolj, uredili dostop do podatkov varovanih kot bančna tajna. Potem smo za osebe, ki so z DUTB v pravnem razmerju vzpostavili naznanilno dolžnost, zvišale so se kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, podaljšani so zastaralni roki za korupcijska kazniva dejanja za 10 na 20 let, okrepljena je učinkovitost pregona. Mi smo, kar bi rekel, za 30 novih zaposlitev smo izvedli na Državnem tožilstvu, bistveno smo okrepili, to je bila največja okrepitev Državnega tožilstva od osamosvojitve dalje. Potem smo seveda olajšali dokazovanje naklepa v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja zlorabe položaj in tako naprej. Skratka, bom mogoče še v nadaljevanju uspel pojasniti kaj več. Zelo veliko sistemskih sprememb smo sprejeli, ki omogočajo policiji, tožilstvu in sodiščem, da seveda ta dejanja ustrezno tako, da počakajmo, da bodo postopki končani.

DR. ANŽE LOGAR: Hvala lepa.  Zdaj predsednik vlade je izpostavil, da sem poimensko omenjal ljudi. Tako kot bomo poimensko označevali to vlado z vlado Mira Cerarja, ne pa Vlado Republike Slovenije, in tehtali njen uspeh, bomo uspeh posameznih organov merili tudi po delu predstojnikov teh organov in zato je normalno, da če osebe, ki so bile vpletene v neke druge posle, potem prevzamejo odgovorne funkcije, se poraja upravičen dvom, da bodo to funkcijo uspešno izpeljale.

Zdaj podobnih kadrovanj vlade Mira Cerarja ali pa njenih pod-institucij je še celo morje. Jaz jih lahko naštevam cel dan, če bomo izglasovali, da se bo o tem razpravljalo v državnem zboru, ampak poglejte.

Preiskovalna komisija za ugotavljanje odgovornosti v bančnem sistemu je eno leto nazaj, eno leto nazaj sprejela soglasni sklep, da se pozove Ministrstvo za pravosodje, da pripravi vse potrebno za oblikovanje sodišča za pregon finančne kriminalitete oziroma bančne kriminalitete. Kaj ste v enem letu naredili? Kaj ste v enem letu naredili? Zavrnili ste predlog neke opozicijske poslanske skupine.

Naprej, pred enim mesecem je preiskovalna komisija predlagala in državni zbor je sprejel, da se od SDH zahteva pripravo poročila za zadevo Farrokh v največji državni banki NLB. Kaj ste v enem mesecu naredili? Konkretno prosim.

Potem, v koalicijskem sporazumu imate zahtevo, da se zahteva odškodninsko in materialno odgovornost člane uprave in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank. Kaj ste na tem področju konkretno vi naredili? Koliko zahtev ste dali?

In zelo konkretno, ali gospod Klemenčič pri vas še uživa zaupanje glede na vse zadeve, ki so se dogajale v zvezi njegove pretekle funkcije in tudi vseh postopkov, ki so padali na sodišču? Hvala lepa.

DR. MIROSLAV CERAR: Ja, spoštovani gospod poslanec, vi veste, da imam za ta odgovor, mislim, da še dve minuti in, seveda, ste zastavili toliko vprašanj, da bi za resen odgovor potreboval bistveno več. Naj samo to najprej pojasnim. Pravite, da je potrebno ugotavljati odgovornost individualno in poimensko. Jaz se s tem, seveda, vedno strinjam, ampak ne kar tako, da nekoga obtožite brez dokazov. Jaz ne poznam, da bi kdorkoli od teh, ki ste jih navedli, bil v kakršnemkoli kazenskem postopku, se pa spomnim marsičesa iz preteklosti in mislim, da ko bomo imeli čas, ko ne bo razprava potekala na dve tri minute časa, bo, seveda, zelo zanimivo ugotavljati, kdaj je nastala bančna luknja, kdo ni storil tistega, da bi jo preprečil in tako naprej. Ampak o tem verjetno bomo govorili kdaj drugič in tudi tam bodo konkretne imena, seveda, lahko na voljo.

Bi pa dejal še enkrat, ni res, da se ta vlada ne ukvarja s tem problemom, ta vlada je vzpostavila, kot sem navedel in lahko bi še navajal pa ni časa, kar veliko sistemskih sprememb, ki omogočajo učinkovitejše, bi rekel pregon vseh teh dejanj, ki so povezana, bi rekel, s škodovanjem bankam, davkoplačevalskemu denarju in tako naprej. In absolutno, seveda, tudi zavračam razne obtožbe, da glede zadeve Farrokh nismo aktivni. Kot veste, sem tukaj že državnemu zboru pojasnil, da pričakujem in sem tudi naložil pristojnim organom, da ukrenejo vse potrebno, da se te zadeve dodatno raziščejo in te zadeve, seveda, če bodo pripeljale do nekih ugotovitev na ravni policije, drugih državnih organov, Urada za pranje denarja, karkoli, bodo, seveda, naprej procesirane, tako kot bo tudi še naprej potekala, in to zelo pozdravljam, preiskava, ki bo potekala pred preiskovalno komisijo, ki bo še posebej naslovila prav to vprašanje. Tako tudi menim, da je zelo dobro, da potekajo vse tri, bom tako rekel, preiskave oziroma zasliševanja pred tremi komisijami državnega zbora, ne nazadnje tudi pred vašo, ki je že opravila kar nekaj dobrega dela, kajti tako bomo skupaj, vlada, državni zbor, vsi nosilci, bi rekel, tudi pristojna ministrstva zaokrožili sliko.

Bistveno je pa to, glede bančne luknje so zadeve bile v večini primerov od policije predane državnemu tožilstvu. Zdaj se procesirajo in to ni več pristojnost vlade. Ti organi delujejo neodvisno od vlade, po strokovnih kriterijih in, seveda, kot predsednik vlade lahko samo pričakujem in izrazim javni poziv, da se tej postopki pač v skladu s stroko čim prej prevedejo na sodišča, da se bodo tam zaključili in verjamem, da bodo dobili tudi ustrezne epiloge še posebej, ker kot sem rekel, vzpostavljamo boljši pravni okvir kot je bil v preteklosti, da se bodo lažje tej krivci torej razkrili in kaznovali.  Hvala lepa.

DR. ANŽE LOGAR: Ja, hvala predsednik! Jaz mislim, da je treba iti naproti predsedniku vlade, ko je dejal, da v treh minutah nima dovolj časa, da razjasni vse, kar je želel v zvezi s to termo povedati, čeprav v teh zadnjih treh minutah ni odgovoril na niti eno moje vprašanje. Ni odgovoril na to, ali zaupa pravosodnemu ministru gospodu Klemenčiču, ni odgovoril, ali je SDH naročil, vlada kot skupščina, da pripravi Nova Ljubljanska banka poročilo o zadevi Farrokh, in ni odgovoril konkretnih aktivnosti, ki jih je vlada sprejela na področju priprave specializiranega sodišča za pregon organizirane kriminalitete. Tri zelo kratka vprašanja, ki terjajo tri zelo kratke odgovore, lahko so enozložni - da, ne.

Kljub temu mislim, da je treba, kot sem rekel, prisluhniti predsedniku vlade in mu je treba iti naproti, da o tem pripravimo eno razpravo v državnem zboru, kjer bomo lahko na te zadeve odgovorili. Me pa čudi, da predsednik vlade, ki ima v rokah, torej stranka SMC, tako pravosodno kot notranje ministrstvo, torej dva ključna vzvoda za preiskovanje bančne kriminalitete ali kriminalitete pranje denarja, največje upe polaga na preiskovalno komisijo, ki jo vodi spet poslanec SMC za preiskovanje v tej zadevi, to pa je rahlo nenormalna ali pa nenavadna shema polaganje upov v razrešitev odgovornosti. Ampak razumem, da je bil v dilemi, v časovni stiski, zato predlagam, da o tem opravimo podrobno preiskavo.

Bi pa zaključil z besedami predsednika vlade, s katerimi je šel na volitve, namreč dejal je: »Za zmago zla je dovolj že to, da dobri ljudje ne storijo ničesar.« Zdaj, če smatramo, da so v vladi dobri ljudje, se zdi, kot da do sedaj na področju bank, pregona bančne kriminalitete niso storili ničesar ali zelo malo. Časa imate 7 mesecev, če želite biti dobri ljudje tudi na koncu, pač čas se izteka, tako da predlagam, da vsaj tu v državnem zboru mi sprožimo to razpravo, opravimo zelo podrobno razpravo s prisotnostjo predsednika vlade, ki bo lahko vse razložil in tudi povedal, ali še zaupa pravosodnemu ministru gospodu Klemenčiču.

Vir: sds.si

nazaj na vrh