Donald Trump, kaviar-levica in slovenska navidezna resničnost

Donald Trump Donald Trump Foto: arhiv Demokracije

Pred davnimi leti sem nekje prebral zanimivo misel, namreč o tem, da poznamo dve vrsti fašizma. To sta fašizem in antifašizem. Sliši se kot nekoliko žaltav star vic, ki pa v sebi skriva veliko resnico, da je namreč antifašizem v veliki meri le zrcalna preslikava fašizma.

Verjetno se še spomnite t. i. vseslovenskih ljudskih vstaj. Ko je prvak SDS Janez Janša v nekem svojem javnem govoru uporabil sintagmo »levi fašizem«, so vstajniki zagnali vik in krik. Ne glede na to, da je to sintagmo v slovenskem prostoru prvi uporabil dr. Slavoj Žižek. A bistvo je v tem, da so »spontane vstaje« razkrile to, kar pravzaprav mnogi vemo že zdavnaj: da imata nacizem in komunizem enako platformo, to pa je socializem. Gre torej za eno in isto Janusovo glavo z dvema obrazoma, ki se med seboj tudi žreta v svojem samoohranitvenem nagonu. Le redki posamezniki so bili sposobni dovolj zgodaj prepoznati to pošastno dialektiko, ki jo pravzaprav doživljamo od leta 1941 naprej, ko smo v borbi zoper fašizem dejansko dobili le novo vrsto fašizma.

Ko zadnje dni opazujem dogajanje v ZDA skozi oči slovenskim mainstream medijev, imam občutek, kot da bo zibelka zahodne demokracije vsak hip zdrsnila v novo državljansko vojno. In vse to samo zato, ker so Američani lani za svojega predsednika izbrali »napačnega« kandidata, ki velja za tipični antipod globalni levici. Je kapitalist, podjetnik, belec (ja, po Obamovi eri to ni več samoumevno), konservativec in povrh vsega še nasprotnik politične korektnosti po meri Sorosovega kaviar-socialističnega imperija. Zato ne preseneča, da je tarča napadov tudi po izvolitvi, saj je za prihodnost globalne levice Trumpova politika očitno zelo nevarna.

To pa seveda ne pomeni, da v ZDA vlada vojno stanje, kot nam to servirajo slovenski mediji. Prav nasprotno – dogaja se pravzaprav nič tako posebnega, če odštejemo dejstvo, da je Trump deležen večje medijske pozornosti svetovnih medijev. Nekateri trobijo, češ da je Trump novi Hitler 21. stoletja in celo Antikrist. In samozavestno napovedujejo, da bo Trump zanetil novo svetovno vojno z najbolj uničujočimi posledicami doslej, celo nuklearno vojno. No, doslej se ni zgodilo še nič, celo prepotentni mladi voditelj severnokorejskega totalitarnega režima Kim Jong Un je raje ustavil konje kot da bi tvegal brezglav napad na ameriško vojaško bazo.

Kaj pa ameriška notranja politika? Spor je domnevno nastal zaradi tega, ker se je skrajna politična skupina zavzela za ohranitev spomenika generalu, ki se je v ameriški državni vojski boril na strani konfederacije, spoštovali pa so ga tudi nasprotniki. Iz te poante so globalni levičarji, z njimi pa tudi slovenski mainstream mediji, razvili nekakšno teorijo o tem, da je ameriški predsednik Donald Trump velik zaveznik neonacistov in rasistov, tudi zloglasne organizacije Ku Klux Klan. In vse to samo zato, ker je postavil enačaj med fašisti in antifašisti, s tem pa tudi javno povedal resnico, ki jo politična korektnost seveda zataji ali pa namerno zmanipulira, češ ne moremo enačiti fašistov in tistih, ki se borijo proti fašizmu. Na tiste, ki jim ni blizu ne fašizem, ne antisemitizem, pa tudi ne levičarski »antifa« šovinizem.

Slovenskim medijskim gurujem, vključno z dopisnikom STA iz ZDA, očitno ni povsem jasno, kje se skriva največje protislovje njihovih blodenj. Namreč, skupna značilnost tako nacionalnih kot internacionalnih socialistov je boj proti kapitalu, s tem pa tudi boj proti judovstvu kot nosilcu ne samo kapitalizma, pač pa izvornemu nosilcu duhovnega izročila, na podlagi katerega je sploh nastala zahodna družba (ne glede na to, da je slednja danes zelo sekularizirana in se skoraj sramuje krščanskih korenin). Zato ne preseneča, da si globalna in tudi slovenska (kvazi)levica, ki po kaviar-socialistično parazitira na slovenski proračunski vreči, svoj boj proti antisemitizmu okliče le takrat, ko je to potrebno in ko je treba braniti kakšne levičarske odpadnike od izvirnega judovstva. Kajti v ozadju ameriške zgodbe je predvsem to, da bi se umetno ustvarile nove žrtve. Žrtve pa potrebujejo – denar. Odškodnino. Reparacije.

In ko smo že pri spomenikih in njihovemu odstranjevanju: statistično gledano na milijon Američanov prideta dva konfederalna spomenika (vir: Libertarec na twitterju). Sedaj pa primerjajte ameriške številke spomenikov s slovenskimi spomeniki NOB, zraven pa dodajte še okoli 600 prikritih in še neraziskanih morišč plus nekaznovanih morilcev. Zraven dodajte še Dolančevo kosovsko-udbovsko dediščino, med katero sodita tudi narkomafijski projekt Balkanski bojevnik ter nosilec »slovenske ekonomske svobode« Forum 21. In morda boste na ihto slovenskih mainstream medijev začeli gledati z drugačnimi očmi.

nazaj na vrh