Dan, ko je nam, Slovencem, Matilda Mirkota vzela #glosa

Miro, tudi Jean Claude Juncker te bo zelo pogrešal. (foto: arhiv Demokracije) Miro, tudi Jean Claude Juncker te bo zelo pogrešal. (foto: arhiv Demokracije)

Če se še spomnite, drage bralke in bralci, sem v prejšnjem zapisu obeležil zadnji kongres SMC, kjer so delegati na ves glas podprli predsednika stranke in mu dodelili še en mandat. Častni gost Ahmad Šami je tako vneto ploskal, da so ga morali delegati ustavili, češ pazi na svoje roke, kdo nas bo potem zastonj friziral.

 

Pa poglejmo nekaj poudarkov iz govora starega in novega predsednika Serviserjev moderne centrifuge, ki skrbijo za to, da denar iz Irana ni preveč umazan. Naredil sem »kopipejst« s spletne strani.

Prvi mandat smo državo potegnili iz krize, jo normalizirali in stabilizirali, pognali v tek, da bi lahko v drugem mandatu dobrobiti stabilnega gospodarskega napredka in družbene blaginje enakopravno delili med ljudi. Delo je treba opraviti do konca!

Stranka SMC je bila jasen odgovor na politično nezmožnost strank in vlad kriznega časa, da bi našle koalicijsko soglasje in pripravile razmere za nastavke nove razvojne politike. Bili smo odgovor časa – za prihodnost!

Če bi bili rezultati slabi, bi bili krivi za vse. Ko so izvrstni, pa nam ne priznavajo niti dela uspeha: vse je le posledica zunanjih dejavnikov: gospodarske konjunkture, izvozne usmerjenosti, svetovnih razmer … Zlahka živimo s tem – da le državljani živijo bolje!

V deželo se je vrnil optimizem. Čas zadnjih 4 let je čas razvoja in dviga življenjskega standarda. Stabilnost, ki jo je prinesla naša koalicija, je omogočila rast proizvodnje, nove tuje investicije, nova delovna mesta in skokovito izvozno rast našega gospodarstva.

Ko se bodo volivci čez nekaj mesecev odločali, komu dati glas, naj se vprašajo, ali bi raje živeli prihodnost z malo bolj dolgočasnimi odličnjaki – ali bodo tvegali s tistimi, ki bi v resnici morali ponavljati letnik, ne pa mandata!

Mirno in stabilno naprej – novim zmagam naproti! Bolje za vse!

Opa, Miro, tole si pa resno vzel! Rekel si »bolje za vse«. Ja, prav imaš. Zdaj mi je jasno, da novega mandata pod tvojim vodstvom ne bo. Namreč, »stare sile« so te poslale v oslovsko klop. No, važno je, da si priznal njihov obstoj. Ves čas si namreč trdil, da za teboj ni nobenih stricev in botrov, ker so te pač izvolili ljudje in ne neka namišljena globoka država. Dokler ni tudi tebi »ušlo«, tako kot enemu od tvojih predhodnikov, ki je sedaj predsednik republike, češ da nagajajo »strici iz ozadja«. Inkontinenca, ti šment. Spominjam se, kako si vehementno zavračal kritike o nelegitimnosti volitev leta 2014 – pa si že tedaj poznal parafrazirani svetopisemsko vrstico, ki se glasi takole: »Milan je dal, Milan je vzel, bodi hvaljeno Milanovo ime!« No, ni pa zapisano, da je Milan potegnil vodo. Se pač malo preveč grdo sliši, da bi tebe, Miro, zadnji šef cekaja odplaknil v greznico. In to tebe, ki si pred volitvami leta 2014 izvajal prvovrstne etične akrobacije. Kri pač ni voda - se vidi, da je bil ata vrhunski telovadec.

No, morda pa je res bolje za vse, da si odstopil. Bolje pozno kot nikoli. Če bi bridko vztrajal do konca, bi se ti morda zgodila naslovna pesem tiste slavne vizije tvoje ministrice za razvoj – saj poznaš skladbo »Čista j**a.« Ta mi je še bolj všeč kot tista Agropopova, na katero se je »ušlepal« kamniški Marjan, po volji stricev tvoj za zdaj še nesojeni naslednik. Ja, tisti naslednik, ki je podobno pobožen kot ti in tudi pravi, da je bil Jezus prvi socialist. Za razliko od njega trdim, da so bili pred Jezusom prvi socialisti trije kralji, saj so podobno kot Svetlana M. sledili zvezdi (ne vem sicer, če je bila tudi tista rdeča in peterokraka) in na koncu prispeli na cilj – v štalo. A po tvojem govoru sodeč Slovenija ni ravno Avgijev hlev, ampak zgodba o uspehu, kot jo je začrtal že pokojni dr. Janez Drnovšek. Delo je treba opraviti do konca. In čestitke, da si ga v pičlih treh dneh od kongresa res opravil do konca. No, ali pa niti ne, ker ti je ponagajal vztrajni davkoplačevalec Vili (hm, pa menda ne legendarni švicarski strelec Willi Tell), ki je malo preveč natančno ustrelil v projekt drugi tir.

Ampak ko sem včeraj takoj po tistem, ko so Sloveniji oznanil svoj predčasni odhod, pogledal na koledar, sem kar debelo pogledal – 14. marec je namreč god sv. Matilde. Za to ime pa je znano, da ima v slovenski govorici nekoliko turoben prizvok. Do tega dne je namreč veljalo, da zato, ker si Slovenec, ne jamraš, ampak iščeš rešitve. No, tokrat si krepko pojamral in sporočil, da je edina rešitev odstop. Upam, da brez tiste »za menoj potop«. Vsekakor pa verjamem, da te je na dan, ko so stavkali svizci, ker so namesto čokolade zavijali štruklje, vzela Matilda. Mogoče je tudi zato popoldne v Ljubljani krepko grmelo. Ampak to grmenje tokrat ni več prihajalo od vrhovnega poveljnika svizcev. Prišla je namreč Matilda, oznanil si odstop. Ampak živ si pa še. To šteje.

Torej, Miro, ne glede na prepozen odstop se ti vseeno zahvaljujem za vse slabe in manj slabe trenutke s tvojo vlado. In seveda se zahvaljujem tudi vsem tvojim ministrom, še posebej Milojki: hvala za vse, česar niste storili za nas. Morda ti bo čez nekaj let uspelo postati predsednik republike ali pa vsaj ustavni sodnik. Pis ljubav bok!

nazaj na vrh