Stari partijski kadri še kar delujejo; v Velenju je o »enakosti spolov« predavala tovarišica Sonja Lokar - Solza

  • Napisal

Če se je predsednik vlade dr. Miro Cerar ta konec tedna deklariral kot »liberalec« (na twitterju je dobesedno zapisal: »Kot liberalci se moramo boriti proti tistim, ki namenoma sejejo strah in jim vsak dan odločno pokazati, da delajo narobe.«), je še toliko bolj sprevrženo, da za njegovo agendo (borba proti »razrednim sovražnikom« pod krinko lažnega humanizma) skrbijo kar stari partijski kadri. Denimo Sonja Lokar, nekdanja članica CK ZKS, ki je v začetku leta 1990 sodelovala na znamenitem štirinajstem kongresu jugoslovanske zveze komunistov in ob odhodu slovenske delegacije celo točila solze.

Kar se tiče odhoda slovenskih komunistov iz Beograda, je bila to predvsem propagandna poteza, saj so bile tri mesece kasneje že prve večstrankarske volitve, komunisti (ZKS-SDP) pa so zato morali v javnosti utrditi vtis, da se zavzemajo za slovenske interese in za samostojno Slovenijo, ki seveda ni bila njihova intimna opcija. Takratno slovensko delegacijo v Beogradu je sicer že vodil novi predsednik komunistov dr. Ciril Ribičič, je bil pa v njej še vedno tudi njegov predhodnik Milan Kučan, ki se je pripravljal na volitve predsednika predsedstva. Po nekaterih podatkih Kučan ni bil ravno navdušen nad odhodom slovenskih komunistov iz Beograda (tam jih je že čakalo posebno letalo, ki jim ga je zagotovil Janez Kocijančič, direktor Adria Airways, sicer pa znan politični funkcionar), pač pa je pobudo za to dal Ribičič. Šlo pa je za to, da je zaradi razmerja sil večina delegatov kongresa povozila slovenske reformno usmerjene predloge, ki pa niso bili všeč tedanjemu srbskemu voždu Slobodanu Miloševiću, ki je bil tedaj že predsednik Srbije, pred tem pa predsednik CK ZK Srbije. Slovenska delegacija je kongres demonstrativno zapustila, njena članica Sonja Lokar pa se je ob tem celo zjokala. Morda zato, ker je njena ljubljena Jugoslavija ter Partija razpadala pred njenimi očmi?

Nekdaj v CK, danes v civilni družbi

Kakorkoli že, ne glede na to, da je jugoslovanska partija, ki jo je v tistem času vodil Makedonec Milan Pančevski, s tem (nedokončanim) kongresom neslavno propadla, je tovarišica Sonja Lokar nadaljevala kariero, res pa je, da kasneje ni bila več na kakšni visoki funkciji. Je pa postala predsednica društva Evropska mreža za enakost spolov, ki deluje v navezi z SD, torej naslednico ZKS. Prav omenjeno društvo je tudi sodelovalo na večdnevnem mednarodnem seminarju o enakosti spolov, ki ga je organizirala kdo drug kot SD. Udeleženke seminarja je nagovorila tudi obrambna ministrica, vidna članica SD in Velenjčanka Andreja Katič, pri organizaciji seminarja pa je sodeloval tudi Ženski forum SD. Tema seminarja je bila sicer sodelovanje politike in sindikatov ter civilno-družbenih organizacij v graditvi politik za enako ekonomsko neodvisnost žensk.

Ob 25-letnici odhoda slovenske delegacije s kongresa ZKJ so se stari tovariši spet zbrali skupaj. Na fotografiji Sonja Lokar v družbi z Janezom Stanovnikom. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Socialistke vseh dežel, zdržite še!

In kaj so povedali oz. povedale na seminarju? Poglejmo njihovo sporočilo za javnost: Na seminarju, ki se je začel v petek, 1. decembra 2017, v dvorani hotela Paka z omizjem pod naslovom "Zakaj in kako sodelovati?", so udeleženke iz desetih političnih strank regije jugovzhodne Evrope in štirih reprezentativnih sindikatov spregovorile o tem, kako sodelujejo v graditvi politik za enako ekonomsko neodvisnost žensk, za usklajevanje dela in družine, za enako politično moč žensk pri odločanju v strankah, sindikatih in v družbi.

Omizje je vodila predsednica društva Evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, ki je med drugim poudarila, »da Socialni demokrati vemo, kako je napredek k enakosti spolov usodno odvisen tudi od sposobnosti sodelovanja naših socialdemokratskih strank s sindikati in od zavedanja enih in drugih, da se resnični napredek družb meri s stopnjo dosežene enakosti žensk«. Zato je po njenem mnenju to dobro sodelovanje potrebno negovati in v prihodnje še obojestransko dodatno krepiti. 

Predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk ter ustanoviteljica Komisije za enakost spolov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in dolgoletna sindikalistka Metka Roksandić sta v izmenjavi mnenj skupaj ugotovili, da imata obe ženski organizaciji podobne probleme s prevladujočo politično kulturo svojih matičnih organizacij, ki je še vedno daleč od uveljavljanja resnične enakosti spolov.

Obe sogovornici sta delili tudi podoben pogled na to, katera so ključna vprašanja, ki jih je na področju še vedno trdovratne neenakosti med spoloma potrebno urejati. »V Sloveniji je dozorel čas, ko bi se o tem, kako jih najbolj uspešno razreševati, morali začeti tudi neposredno pogovarjati ne samo s civilno-družbenimi organizacijami, s katerimi že leta odlično sodelujemo, ampak tudi med seboj ter skupaj poiskati in si iskreno prizadevati za najboljše rešitve,« je povedala Martina Vuk.

»Revščina in socialna negotovost žensk, ki delajo v manj zavarovanih oblikah zaposlitve, nasilje nad ženskami na delovnem mestu, zamujanje države pri organizaciji družbene skrbi za dolgotrajno oskrbo, ki delo za pomoči potrebne družinske člane v glavnem prelaga na ramena že tako polno zaposlenih žensk,« je med drugim poudarila Metka Roksandić.

Drugi dan seminarja je bil med drugim namenjen izmenjavi učenja iz napak in dobrih praks, ki so jih aktivistke in aktivisti socialdemokratskih strank in sindikatov že razvili s svojimi dosedanjimi prizadevanji za enako ekonomsko neodvisnost žensk, za boljše usklajevanje delovnih in poklicnih obveznosti ter za povečevanje ne samo števila izvoljenih na položaje odločanja, ampak predvsem dejanske moči žensk v teh strankah in sindikatih.

Razprava in dogovori so se nanašali tudi na razvijanje bodočega sodelovanja med aktivistkami socialdemokratskih strank v državah regije jugovzhodne Evrope ter sindikalnimi aktivistkami.

Za več povezovanja med SD ter sindikati

No, lahko bi razpravljali že o izrazoslovju, saj je jasno, da spola (če v SD še niso pristali na teorijo, da je spolov več kot dva), pač nista enaka, lahko sta samo enakopravna, kar bo v praksi težko doseči. A velja izpostaviti predvsem izsek iz sporočila za javnost, kako je Lokarjeva poudarila, »da Socialni demokrati vemo, kako je napredek k enakosti spolov usodno odvisen tudi od sposobnosti sodelovanja naših socialdemokratskih strank s sindikati in od zavedanja enih in drugih, da se resnični napredek družb meri s stopnjo dosežene enakosti žensk«. Zato je po njenem mnenju to dobro sodelovanje potrebno negovati in v prihodnje še obojestransko dodatno krepiti. Res zanimivo, kajti Lokarjeva je očitno zadovoljna, ker je vodenje osrednje sindikalne organizacije v Sloveniji (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) po odhodu Dušana Semoliča prevzela dama in to Lidija Jerkič. Je morda to posledica dejstva, da so sindikati v tem primeru podaljšana roka SD? Zanimivo, kajti prav v vrstah tranzicijske levice se razburjajo, ker je po njihovo Sindikat strojevodij Slovenije (skupaj z ostalimi sindikati, ki delujejo na Slovenskih železnicah) »podaljšana roka SDS«.

Fotografija Milana Kučana in Sonje Lokar iz leta 1990, ko so "razbijali" Jugoslavijo.

Enakost in enakopravnost

Velja pa se tudi vprašati, kaj po njihovo pomeni »enakost žensk« - morda to, da bi morale biti vse ženske med seboj enake? No, to, da ne ločijo med enakostjo in enakopravnostjo, dokazuje, da imajo velike težave pri dojemanju stvarnosti, zato postopajo tipično socialistično: ljudi razvrščajo v razrede. In ve se, kdo je razredni sovražnik. Sonja Lokar sicer ne pretaka več solz, saj se politika njene stranke čedalje bolj obrača k njenim vzornicam iz AFŽ, kot so denimo Vida Tomšič, Pepca Kardelj in Lidija Šentjurc

Preberite več...

V reviji Demokracija: Dr. Janez Jerovšek: Morišče v Kamniški Bistrici in kamniški župan Marjan Šarec

Ko sem po drugi svetovni vojni kot sedemnajstletnik odkril planine, sem šel vsako soboto v Kamniško Bistrico in od tam na Kamniško ali Kokrško sedlo. Ker sem hodil peš, kar je bilo za tiste čase običajno, sem v majhnem naselju Kopišče, nekaj kilometrov pred Bistrico, opazil veliko, najmanj dva metra visoko gomilo nametane zemlje.

Preberite več...
Naroči se na ta RSS